samopritisk na smrdečih nogah

Po dveh urah predavanj sem se odločila narediti nekaj za dušo, vse puške vreči v koruzo in se odpraviti v nakupovalni center. Današnji začetek razprodaj pa je le dodaten vzrok za mojo migracijo. Celotno pot z avtobusom do tja (kar dolgo^^) me je pekla vest, a sem zdržala samopritisk. In ugotovila sem, da bi bilo bolje sedet na predavanjih ali v knjižnici, ker sem si nabavila vložek za kuli in še ta ni bil znižan. Hkrati pa sem se zaljubila v eno ful ful dobro torbico (ki nima sixpacka), a nato racionalno zaključila, da je ne potrebujem in bom teh 18 eur raje zapravila za kaj koristnega (npr.potovanje). Je pa bila vsaj znižana. In to ne malo...

Kljub temu, da danes praznuje Mr.Bean se ne spomnim, da bi se kdaj v tem šestem januarju iskreno zasmejala. Upam, da se smejijo pri obloženih mizah kje bolj južno ali vzhodno od nas, kjer praznujejo. Badnjak. Kako bi zavrtela čas na božični večer....vedno znova in znova. In potem še enkrat. No, današnji dan pa bi ziher rad ponavljal naš Prevček, ki je skoro naskočil sam vrh zmagovalnega odra. Damm...pa bi se lahko zavrtela slovenska himna, ki se že lep čas ni. Na snegu in kje drugje...

Ob koncu dneva sem prižgala radio, kjer so rekli, da je danes najbolj depresiven dan letošnega leta. In nato se je zavrtela ena pesem ki gre nekako takole: I am only human.... Nato pa sem si umila in naparfumala noge. Ne vem zakaj, ampak danes je tak dan, da mi noge smrdijo do glave po hipotenuzi prsti-nos. In rekla sem si, jutri bo nov dan. Bo depresiven kot današnji ali še bolj?

In po preletu bloga sem spoznala, da je edino del o Prevcu s smislom. Vse ostalo je natucavanje.

T=)