Včasih pa se pojavi tudi gripa ali infekcija v našem razmišljanju. In nato sledi širjenje te infekcije eksponentno in strmo proti maksimumu. V takih trenutkih je akutno, da zaznamo, kaj se dogaja (čeprav je to velikokrat zelo težko ali skorajda nemogoče) in nato je potrebno le s korektivnim razmišljanjem zaustaviti širjenje te miselne infekcije. Zveni komplicirano? No, zagotovo je v praksi še bolj komplicirano, kot se sliši. Been there, done that. Nekako se vsak človek kdaj pa kdaj znajde v kakem živem blatu. In večrat v prenesenem pomenu (redko se kdo dejansko koplje v blatu iz ilovice, a velikokrat v tistem iz čustev). Ko se nam zgodi kaj slabega in smo nezadovoljni s čem, se avtomatsko ta infekcija razširi še na kako drugo stvar v naših mislih o nas, in ne koncu se lahko stopnjuje celo do vsesplošnega nezadovoljstva in poniževanja. Kot kaka snežna krogla, ki se kotali po bregu slalomske proge v Sochiju. Na dnu v cilju ni manjša nikoli, saj je za sneg značilna izvrstna oprijemljivost. In na žalost se je sneg sprijel tudi Tininih smuči in povzročil nemedaljen zaostanek v cilju. Moje mnenje je, da je bila želja previlka. Tako Tine, kot Slovenije. Morda pa čez štiri leta, ko bo konkurentka zagotovo današnja zmagovalka (ki je mlajša od mene in raztura). Amerika bo kmalu dobila novo Vonnov. To napovedujem. Čeprav potem bi znala obstajat nevarnost Woodsovega skoka čez plot...in rumeni tisk bi spet imel o čem pisati.
Jutri je nov dan in jaz mam nov plan. Ampak vsaka nova stvar je strah. Vsak strah je nov. Bo bolje, da si ogledam film na poptv(in si z njm znižam IQ, da ne bo več toliko dela v mojem Cerebrumu) in se ne oziram več toliko na realnost. Danes je bilo veliko čustvenega blata in zapravljanja časa. Jutri je nov dan in mene bo odneslo.
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar