sreda, 28. maj 2014

Mokra orhideja je zazehala

Kako naj plešem v dežju, ko imam obute nevodoodporne čevlje, ki so se nacedeli tako da ne morem niti noge dvigniti s tal? Kako naj poiščem konec mavrice (in s tem zaklad), ko je sonce začelo tako močno svetiti, jaz pa nimam sončnih očal? Zakaj pišem blog, če imam jutri kolokvij? Bo pa kratek...

Leta 2011 so v Pisi ugotovili, da je zehanje še posebej "nalezljivo" med ljudmi, ki so si zelo blizu, pa naj gre za starše in otroke ali za partnerje. No, potrebno bi bilo dodati pse... (Preverjeno) Baje celo obstaja povezava med močjo odnosa in hitrostjo "prenašanja" zehanja. Če torej nekdo zazeha le trenutek za vami, naj bi si bila izjemno blizu. No in potem se je našel Američan, ki je o tem napisal knjigo in v njej deli nasvete, kako preveriti, ali sta si s partnerjem blizu. Najbrž ne rabim povzemat kako... Svašta. Jaz pa se ubadam s kemijo...in iščem formulo, ki bo ustrezala imenu. V Ameriki in Italiji pa zehajo. In zdaj je premamilo tudi mene... Dolg dan in noč sta pred mano. V obratnem vrstem redu. Jutri ob tej uri bom odrešena, a odrešitve ne bo. Še nekaj časa in že nekaj časa...

Ampak ni lepo, da se pritožujem. Vesela sem, da je tako. Vse se zgodi, ker se mora. In tudi slabe stvari. Sprejeti je treba in iti dalje. Nič ni dokončno. Za neuspel izpit ali maturo so še drugi roki (čeprav ni prijetno pasti ali failat, je dejstvo, da drugi roki so). Partner pa lahko zazeha naslednji dan in to ne pomeni, da te nima rad. Pač je malo počasen...

Pravkar me je prešinilo, da dolgo nisem zalila orhidejo v kuhinji. Mokrota se z mene ne bo prenesla nanjo... That sounds dirty!

T=|

Ni komentarjev:

Objavite komentar