četrtek, 2. april 2015

Žarnica prepoznanja med golimi pitbuli

Strah. Strah je eno izmed osnovnih čustev, ki ga doživljamo, ko se počutimo ogrožene. To je osnovni mehanizem za preživetje. Je odgovor na nevarnost ali bolečino. Ponavadi mu sledi boj-beg odziv (beri kako patifiziologijo človeških odzivov). Pogosto je povezan z določenimi vedenji bega in izogibanja. Ponavadi se nanaša na prihodnost. Kaj nam prinaša jutrišnje jutro? Kako se bomo odrezali na kosilu v nedeljo? Kaj bo v torek ob 9.00? Kako bomo preživeli sobotno dopoldne? So lahko ta štiri vprašanja že vzrok za fobijo ali gre le za normativen strah? In kdaj vemo, kaj je strah in kaj anksioznost? Slednja je očitno potrebna za izum žarnice, saj je za anksioznimi motnjami trpel sam Tesla. Sicer pa je anksioznost stanje živčne napetosti in strah le stopnja, s katero opišemo to besedo na A. Strah, tesnoba, trema, napetost, živčnost in še kak samostalnik bi se našel. Vse se skriva pod tem A-jem. Tahikardija, razbijanje srca, dispneja, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, glavobol (izkušeno danes), slabost in še in še. Vse to lahko pomeni A. Odvisno od človeka. In potem vam v lekarni svetujejo Anksiolitike. A zadeva je precej globja. Precej. Treba je tudi zavestno delo-ja, delo. Zavestno formiranje novih krivin, ki ne vsebujejo A. A to je komplicirano področje...Začetno bistvo je prepoznati. Prepoznati, zakaj si že 5 razgovorov za službo prestavil in preživel na wc. Zakaj se ob misli na smrt prepotiš in ti srce skoraj skoči ven. Zakaj te ne vleče v Pariz, ker bi potem moral obiskat Eifflov stolp. Zakaj ne greš v nakupovalni center, čeprav so razprodaje in bi te čevlji stali 20eur manj. Itd. 

Pitbuli (zlasti v Domžalah) očitno ne poznajo strahu. Enako velja za sneg (glede na vir te info, sklepam da bo vikend sončen, a ne izključujem snežene Kredarice-ali se le tolažim?). Cerar se ne boji parlamenta. Tudi reality showi na slovenskem se ne bojijo, da ne bi dosegali gledanosti. Kardashianke se ne bojijo golote in kamer. Znamenita Elka Strojan se je odločila soočiti s smrtjo in je premagala ta strah (ok, malo kruto). Tajfun se ne boji Filipinov (niti Nemčije). In novic je še malo morje... 

No in ravno danes sem dobila en zanimiv promocijski mail. In kakor da bi zadel tematiko prvega odstavka. Zadnji stavek maila: Feel the fear and do it anyway. To je pa one hack of a sentence. Vsaj zame. Včasih je zelo pomembno, da si ga zmoremo sami izreči-žal bi rada zmogla to večkrat. (in tudi moji mački glih ne gre mijavkanje teh besed-zlasti ob nevihtah). Danes sem torej premgala "strah pred renoviranjem" in sem prenovila blog. Morda kaj popravim. Pomlad je prinesla svežino v ozadje-upam da bo sveža tudi vsebina.

T =)

Ni komentarjev:

Objavite komentar