Dejstvo je, da živimo v Sloveniji. Ko te s temi besedami pozdravi profesor na uvodni uri, potem veš, da nisi v pravi državi. Veš, da obstaja tista obljubljena dežela, kjer življenje v njej ni le dejstvo. Kjer dejstvo ni, da se tam živi.
No in v taki državi kot smo, se že 21.2. v reklamnih katalogih pojavljajo nagrobne sveče. Sem kaj pozabila ali zamešala in je zdaj čas za obisk grobov? Ali oglaševalci res več ne vedo kaj bi? No, počakajmo še do jutri. Mogoče bo noter kaka buča, šiba ali pa krema za sončenje. Pa tudi razprodaja kopalk sploh ne bi preenetila. Ja, dejstvo je da živimo v Sloveniji, kjer speeet sneži in je bela romantika. ups. neromantika. In, da se zgodi, da vidiš brezdomko, ki prosjači na ulici, nekaj minut za tem pa sedi da kapučinotu in kadi cigareto v lokalu na eni izmed glavnih ljubljanskih ulic. Ja, to se dogaja le v tej državi, kjer se da kupit celo diplomo. No zaenkrat še zdravja nisem zasledila v nobeni trgovini. Kaj veš... Mogoče bo tudi to kmalu naprodaj v tej državi, kjer imamo Najboljšega soseda, pri katerem dobiš marsikaj ceneje, če imaš pika kartico (pa čeprav le nadomestno, ker seveda prave že cel mesec niso poslali^^). Pomaranče kar vztrajajo pri svoji ceni 69 centov. Le zakaj jih ta številka tako privlači...?
Dejstvo je, da se moram učit. Ne glede na državo, v kateri se nahajam. A kaj ko vedno pride kaj vmes. Kavica s kolegico, vrsta v Pošti, vrsta na blagajni, pranje las, vožnja s Trolo, izpolnjevanje nagradne igre za nov Opel, koncert skupine In&Out ipd. In kako naj potem človek izbere tisto fiziko? Ali nekaj takega no...
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar