četrtek, 28. februar 2013

sindrom pepelnate pečenke

Življenje je nepredvidljivo. Danes si, jutri te ni. Danes vladaš, jutri si voden. Danes pomagaš, jutri ti pomagajo. Včeraj si imel raka, danes ga nimaš, in jutri ponovno imaš (Anastacia, upam da ga pojutrišnjem spet ne bo). Danes plešeš, jutri si na invalidskem vozičku. Danes prosjačiš na Čopovi, jutri piješ čaj v hotelu Lev. Danes hodiš peš, jutri se pelješ.

Sicer pa je stanje tako: Janša je zelo zelo razočaran. Kupiš Bratuškovo, ven skoči Janković.Virant se bo spet šlepal, sledi sestavljanje vlade in nova pogajanja. Papež preživlja zadnji dan na svojem prestolu (upam, da bo napisal kaj na Twitter). Prihaja jasno vreme - čeprav dvomim da v politiki. Bliža se pomlad, še vedno čakam na maj. Že 20tič v svojem življenju. Vmes so sicer bile lepe in nepozabne pavze, ko nisem čakala, ampak stanje je bilo preveč rožnato, da bi bilo resnično. Zdaj pa čakam...na Tinin hat-trick ta vikend v Garmischu.

Človek nikoli ne more zares vedeti, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. In prav v tem je čar življenja. Kaj bi bilo, če bi vedeli, kaj nas jutri čaka natanko ob 13.00 in kaj ob 15.00? Predvidevamo lahko, planiramo lahko, a zagotovo ne moremo trditi. Kaj pa vnaprej določeni dogodki-izpiti, sestanki, kosilo z družino,ipd. Ja kot že mnogokrat slišano-nikoli ne veš, kaj se ti lahko zgodi. Lahko ti sosedov pes pregrizne desni komolec in ne moreš na izpit. Lahko te prebava zadrži in ne moreš na sestanek. Lahko ti požgejo dom in pač družinsko kosilo odpade. No, razen če imaš rad pepelnato pečenko... Skratka. Nič se ne more s 100% verjetnostjo trdit, da je res. Vsepovsod so odstopanja in odmiki. Standardni ali pa kaki drugačni. Temu bi lahko rekli Sindrom slovenske politike kar. Ali še bolje. Komparacija življenja s slovensko politiko. Ja.

A vse je zasenčil naš skakalec Prevc z že drugo medaljo na tem prvenstvu. Je čas za Robijevo penzijo na letalnicah?

T=)

Ni komentarjev:

Objavite komentar