Kaj dobrega prinaša dež? Če bi vprašali o tem nekoga, ki stoji na dežju, bi dobili precej jasen odgovor. Če bi vprašali o tem klet, ki jo je popolavilo zaradi padavin, bi dobili še bolj jasen odgovor. Če bi vprašali o tem list papirja, ki je padel čez okno, bi dobili najbolj jasen odgovor. Ampak v življenju je včasih potrebno menjati očesne leče ali pa preprosto uporabljati očala različnih oblik. Treba je stati na dežju in plesati. Treba je biti poplavljen in ob tem peti. Treba je pasti skozi okno in počakati, da te sfenira in pobere tebi ljuba oseba. Če bi o dežju vprašali mene, ki me je zalil avtobus številka 11, bi le zmignila z rameni. Ko si moker prvič, drugič je težko. A ko je to že petič...se navadiš. In tako je tudi v življenju. Ali se navadiš, ali pa zamenjaš leče. Lahko pa obupaš in ... se preseliš v puščavo Atacama, ki je najbolj suho območje na Zemlji.
A današnji dan je bil za vsaj koga dober. Gotovo. Slovenski Orli so pometli z japonskimi čajčki in nemškimi klobasami. V Avstraliji je morski pes imel dobro malco in je pojedel roko sočnega deskarja. Otroci, ki so dobili danes kako knjigo na slovenskem sejmu knjig v Cankarjevem domu in si ob tem ogledali še perverzno (vsaj po mojem mnenju) lutkovno igrico, so imeli nasmeh na obrazu. Na Dunaju so delavci postavili božično jelko in so zadovoljni odkorakali na otvoritev božičnega sejma in se privoščili tisto omamno kuhano vino. Zagotovo je kdo dobil kak lep sms ali pa ga je oblizal njegov štirinožni pes (al prijatelj?).
No in potem je spoštovana vremenarka na Poptv oznanila, da bodo padavine oslabele.
Dan je minil, tako kot minute v kopalnici pod vročo prho. Vsaj lasje so čisti, se tolažijo moji prazni možgani. -.-
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar