Zakaj se nam velikokrat zdi, da smo sami na tem svetu? Da ni svet le en velik prostor in da smo edini. Pa bodisi gre za tiste, ki si mislijo, da jim nihče ne stoji ob strani v krizi, ali pa za tiste, ki ne vidijo in ne priznajo nič drugega kot le svojo rit (egoisti po domače). Saj ne vem kaj je huje. Drugega še nisem probala. A nismo sami. Nismo. Samo v Sloveniji nas je dva milijona. Le odpreti je treba oči. Včasih boste presenečeni nad tem, kdo vse vam drži dežnik v dežju. In takrat boste mokri le od solza sreče. In žalosti zavedanja, da ste mislili, da ste sami. Pa tudi ko boste imeli oči zaprte-niste sami. Človek ne gre nikoli sam na wc. Nikoli ne je sam kosilo. Vedno ste v najboljši družbi-v svoji. In treba je negovati to družbo. Kot vsako drugo. Vsakega prijatelja, domačega ljubljenčka, brata, mamo, babico,... In ceniti. In videti. In presoditi kdo je tisti, zaradi katerega boste držali dežnik tudi, ko bo nad vami sijalo Sonce. Hkrati pa je treba vsak dan pogledati v ogledalo on videti tisto osebo, ki bo vedno držala dežnik-svoj ali tuj. Spet nekaj tu spiritualiziram, ampak je res. Najboljši občutek je spoznanje, da ti nekdo pomaga držati dežnik. Pa čeprav je to danes prijatelj in jutri lastni digitusi (vseh pet).
Tudi v tropskem dežju pomaga dežnik. Vsaj začasno... (na sliki sem jaz, dežnik in famozni most čez reko Kwai. In nek tip, ki čaka, da mu kdo ponudi dežnik-in dočakal je!) |
Vsi mediji, fb in verjetno še ptice na sosedovi strehi čivkajo o novem zakoniku? Hvalabogu. Glede na to, da toliko vseh odpira kljun in govori o tem, lahko sklepamo, da se ga bomo držali. Ker nobenega nisem slišala govoriti o kakem 21.členu zakona gozdarskega planiranja. Govoriti je pol zavedanja. Druga polovica pa je le tipična ljudska obrekljivost. Ki je v Sloveniji manjka tako kot manjka železa v rdečem mesu. Pa kaj te briga, kaj je tisti rekel o tistemu in katero pijačo je pila tista na zabavi.
Danes sem se zbudila pozneje kot je budilka zvonila. Veliko pozneje... 5.marec je. Cel dan šepam in bluzim po kavicah in laboratorijih. In Simobilu (hvalabogu se je drama uspešno končala). Zdaj pa me čaka seksi masaža moje žogice na gležnju. Bo treba spet poseči po ostri tajski kremi za zvine. In ledu za viski (ki ga nimamo) iz hladilnika. Jutri pa nov dan, nov zagon.
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar