daydreaming objemov za en selfie

Baje pa zdaj, ko so bili s pivom taki problemi, krožijo bolj normalne in človeške nominacije na facebooku. Med ženskami se bo kmalu razpaslo nominiranje za "selfie-je" brez ličil. In to mi je všeč. Predvsem zato ker ima humanitarno noto (boj proti raku dojk-čeprav ugotavljam povezavo) in zato ker je way more praktično. Ni se treba snemat ali kaj high-techastega. Saj, tipično za ženske. Pred špegl, tokrat spustiti proces ličnja, stisniti znakec za fotoaparat na smartfonu in to je to. Potem pa itak samo na fb share-at in tagnit koga zraven. Simple as hell. Pa še relativno zastonj je. Čeprav bi mi kdaj pa kdaj (recimo zdaj), teknil tudi pivček. Ali dva. Ali tri... 

Sanjarenje. Po ogledu Skrivnostnega življenja Walterja Mittya sem ugotovila, da sanjariti sploh ne bi bilo tako slabo (čeprav ne vem 100%, kako je s smislom tega dejanja, če sanjariš v realnem življenju in ne v Hollywoodu). Je takoimenovani "daydreaming" sploh škodljiv oz.ali je sploh primeren? Hm... Pa poskusimo vdarit en daydream danes. Bosa hodim po peščeni plaži. Zunaj je lep sončni zahod, a ni poletje. Ni še za skok v morje. Oblečena sem v kratke hlače iz jeansa in novo jakno iz istega materiala (ki jo nameravam nabavit prej ali slej). Spodaj pa imam karirasto srajco (katere ponovno rojstvo sem odkrila danes, med pospravljanjem omare). Stopala in krvavo rdeče nohte mi hladi mivka in sproščena sem. Ja, to zadnje je ključno. Sproščena in mirna. Nikjer ni nikogar. Vem, da me jutri čaka le nov dan. Vso pozornost mi daje Sonce, ki zahaja, in pesek, ki me boža. A imam je dovolj. Ne kličem po njej. Začnem teči. Dvigujem zdaj levo zdaj desno nogo. Počutim se, kot da puščam vso breme za sabo. Z vsakim korakom pade ena utež. Naenkrat poletim. Brez kril, kar tako. Letim, letim, letim. Letim na veter. Veter mi daje energijo. Ne potrebujem poživil. Vidim letalo z zvitim zadnjim delom, ki bo vsak hip strmoglavilo. Vidim življenja, ki bodo vsak hip ugasnila. Poletim do letala in ga poravnam. Njegova tendenca ni več vertikalno navzdol. Rešila sem 200 življenj in zato sem ponosna nase. Nagradim se z objemom. V zraku se objamem in toplo mi je. Sonce je zašlo. Tudi jaz grem dol, na trda tla. Pristanem v svoji 140cm široki postelji. V realnosti. In sanjarjenje se konča.

Ali je daydreaming koristen, pa še vedno ne vem. Če bi bila v Hollywoodu, danes v Žužemberku letalo ne bi padlo dol in dva srčka bi še tiktakala. Če bi bila...če bi bila. Ampak nisem. Se bo treba navadit življenja. In kdaj pa kdaj le pobegnit od njega v daydream. 

In takoj ko sem napisala blog, sem bila nominirana za Selfie -.-

T=)

Kakec, Kondom, Kokain in Koruza

Kako preveriti, ali vam črevesje normalno deluje? Preprosto. Eno konzervo koruze bo treba zaužiti in nato 48 ur opazovati kakec. Če ne bo v njem nič rumenega, potem imate problem. Razlog za to je lahko pomanjkanje vlaknin in tako lahko naredite malo prometa firmi Nestle in kupite kak njihov flakes. Ampak, če bo kakec rumen šele čez več kot 48 ur, pa imate očitno le počasno črevesje in upam, da ne še kaj drugega. Tak da jutri zjutraj, ko odpre trgovina z živili, hitro po koruzo (pa baje da je treba za dosego pravega efekta biti čim manj predelana-kar pa bo težko doseči, ker je trenutno ni možno rabutat na kaki njivi. A baje so biozadeve manj predelane. Baje...)

Danes je bil uspešen dan za marsikoga. Naša mačka je dobila dovoljenje za popoldanski počitek na kavču. Če lahko mama, zakaj še ona ne bi smela... O slovenskih športnikih tako ali tako ne gre izgubljati besed, čeprav me žalostijo mediji, ki hkrati ob čestitki napišejo še pripombo, da so uspehi prišli prepozno. Komentar potreben? Drugo mesto v skupnem seštevku se ne dosega na zadnji tekmi in medalje ZOI tudi niso bile podeljene danes. Uspešen dan je tudi minil za preprodajalce kokaina, ki so v Vatikan poslali 340g substance na k, zapakirane v stvari na k (hint:kondom). Ker sploh ni sumljivo poslati kondome v Vatikan res. Si bo papež z njimi delal vaze za zvončke, ki bodo mu jih prinesle nune in otroci iz sirotišnice? Zagotovo. Morda pa gre zgolj za tip preprodajalcev, ki preprodajajo škandale. Čeprav bi naj sama pošiljka dosegala vrednost 40000 dolarjev. To pa so dragi kondomi, ni kaj. Zato pa ima Muller od jutri naprej akcijo te stvari na k. Da bomo lahko poslali še kaj drugo v Vatikan... 

In spet ga imamo. Muhast april predčasno in ob neprimernem delu dneva, ko Taja spet nima dežnika, kapuce in so njeni čevlji v semiš konsistenci. Al je konzistenca? No, blago je ziher. In ne guma...

T=)

Brutalen dan skakanja po intelektu

Vsak bi kdaj pa kdaj moral narediti kakšen poskus. Npr. se odmakniti od lastnega položaja in preučiti celotno vzdušje doma, na delovnem mestu ali kje drugje in zaupati samemu sebi svoja občutja o drugih ljudeh. Včasih nas posameznik zgolj pogleda - in že vemo, da ima do nas vzvišen odnos. Ali pa so njegove besede sprejemljive, vendar je ton, s katerim so bile izrečene, zloben, sovražen. In zato je treba zaupati občutkom, ki nam govorijo, v kakšnem odnosu smo z določeno osebo oz. kakšen odnos ima ta oseba do nas. Čeprav tu se spet pojavi meja. Kdaj vedeti, da nas "občutek ne vara"? In tako smo spet v začaranem krogu. Malo je takih, ki dejansko zaupajo sebi, ko delajo take in drugačne poskuse. No in ko sem že pri poskusih... Po ogledu filma The jacket (ki bi naj v slovenskem prevodu pomenil Umiranje - ne bom izgubljala besed), upam, da bo tudi meni uspelo kdaj potovanje naprej.mDa bom videla prihodnost in ne le preteklost. Da bom pomagala narediti prihodnost lepšo. Pa čeprav ne sebi... In v filmu so dobra dela posledica brutalnosti. Posledica brutalnosti eksperimenta. Posledica brutalnosti človeka. . Posledica manipulativno (ne)načrtne čustvene zlorabe. Posledica brutalnosti intelektualnosti. Ja, včasih je intelektualnost škodljiva.Včasih je odločnost škodljiva. No, če pa je ni, pa spet ne pomaga nič. Kljub temu da sem si ogledala že veliko takih filmov ,kjer je bil izvajan kak poskus nad ljudmi (živalmi ali rastlinami), pa je ta prvi, kjer se je zraven še potovalo po psihi sem in tja... In potovanje po psihi je hudič. Včasih le nezavedno in včasih zavedno. Saj ne veš, kaj je huje. Aja. Posledice.

 Zagotovo pa ni Freundu žal, da je pripotoval v Slovenijo, saj mu današnja planiška zmaga prinaša drugo mesto v skupnem sešteku. Stoch pa ga je dobil. Končno ima velikega. In naš mišica? Hja, jaz na njegovem mestu ne bi bila sad. Danes je bil četrti in do drugega mesta v skupnem seštevku ga loči zelo zelo malo. Včasih je malo dovolj, da te brcne. V prepad ali v zmago. In iz lastnih izkušenj mu prepada ne svetujem. Ker boli, ko pristaneš na tleh. Posebej, če so mrzla, ti si pa samo v oprijetem kombinezonu s štartno številko. Jaz sem saj imela debele hlače...
Še v horoskopu je pisalo, da je pred mano zahteven dan ampak ne večer. No morda le za en moj del. bančno kartico seveda... Naj se pusti presenetit, uboga reva.

T=]

relativno krvave rjuhe

Danes sem prvič doživela, kako zgleda, če moški kupuje barvo za lase za svojo ženo. To je kar veliko tveganje, ker v primeru, da se zmoti, lahko kar raztegne kavč. A ta tip se je znašel. Prepisal si je vse možne šifre iz rabljene škatle, ki jo je žena najverjetneje vrgla v smeti, in jih dal prodajalki. Tako se je tveganje za spanje na kavču zmanjšalo in hkrati je dobil novega krivca za morebitno napako. In vsaka mu čast, da je to naredil za svojo ženo. Marsikateri tip bi samo zavil z očmi in zavrnil ta nakup. Podobno se mi je zgodilo na polici z vložki. Spet moški. Spet z listkom. Očitno je prebral ultra long Libresse modre barve, jih na hitro pograbil in dal v košaro. Verjamem, da mora biti moškim prav sramota kupovati kaj takega. A za vse je kriva mati narava ... Bolje tamponi ali vložki, kakor krvave rjuhe. Sicer pa ne vem od kod nam ta trgovinska diskriminacija kupovanja stvari. Kot je moške nenavadno videti na polici z vložki, je pa ženske nenavadno videti pri avtodelih. Si predstavljate, da bi ženski mož naročil nakup felne in jo z listkom poslal v Merkur? In čas je že (21.stoletje), da si začnemo predstavljati. Svet ni več moško ALI žensko. Svet je moško IN žensko.

Začela se je pomlad, Fak je zmagal in Maria zaključila. Ampak naslednje je bolj pomembno. Na današnji dan je Ajnšti objavil svojo teorijo relativnosti in zato sem se odločila, da bom preživela relativen dan. Faks je minil relativno, pijača je tekla po grlu z relativno hitrostjo in relativno debato, razmišljala sem relativno, govorila in delala zaključke relativno, upala relativno, jemala druge relativno (ali se vsaj potrudila v tej smeri), pisala blog relativno,...

No in če ima kdo rad definicije in razlage (pomembno pa je le krepko in podčrtano):
relativen 1. odvisen od določenega a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab,kaj je lepo, je relativno 2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; 3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativna teža možganov 4. omejen, delen:vsaka svoboda je relativna ● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni. filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih. muz. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov/.../ sam.: lepota je nekaj relativnega 

T=) (nerelativen podpis)

Popolnost telefonskega imenika z njeno številko

Zanimiva so dognanja znanstvenikov, ki so testirali spolne želje po porodu. Tokrat so se posvetili moškim. In baje tudi njim, po tem ko dobijo enega (ali dva ali tri) bejbija, njihov tamali več ne želi gor. Čeprav se marsikomu to zdi nemogoče... Baje naj vzrok ne bi bil v dojenju (no shit, kaj pa bi to vplivalo na moške) in prav tako ne v neprivlačni partnerki (a niso vse mlade mamice lepe?). Zgolj stres in utrujenost. In če je že pri moških tako, kako je šele pri mami. Ali? Ampak da se ne bo kdo bal starševstva. Baje se mama in oče ali mama in mama ali oče in oče v obdobju igranja z novo igračko (dojenčkom), veliko bolj povežeta in tako je seks v prihodnosti še bolj povezan, kar pa sploh ni slabo...

No in da ne ostanem na vatikansko oporečni temi (spet^^), se bom vrnila k mamam.

Preveč Hollywooda je naredilo svoje v člankih na spletu in v revijah. In našla sem tole: Popolna mama je lepa, pametna, urejena, fit, ljubeča in umirjena ženska, ki je nič ne spravi s tira, ima lepo opremljeno in pospravljeno stanovanje in zadovoljnega, nasmejanega, lepo oblečenega dojenčka, ki ne joka, lepo spi, se lepo doji in je vse oh in sploh. Prejšnja poved je nastala zgolj kot citat nečesa, čemu pravijo Članek za ženske. Je pa pobuda za oznanilo, da je jutri materinski dan in da ja ne bi kdo tega pozabil. Čeprav se mi zdi, da popolna mama (kot je definirano prej) ne obstaja in verjetno tudi nikoli ne bo (ker je res težko najti stanovanje brez prahu v vogalu), ampak da je že Biti mama veliko. Odločiti se, da boste nekomu likali 15 majic na teden, držali vedro ko bo bruhal zaradi gumijasti bonbončkov, mu spirali rane ob padcu z balkona, mu nosili žlico za čevlje z vezalkami, mu pisali sms z opravičilom,... Ja. Otrok je tisti, ki to pričakuje in ne razume, zakaj mu to pripada. In tudi jaz ne... Zakaj si sploh zaslužimo mamo in kdo si jo zasluži? Smo se kdaj to vprašali? Ali je pač to vse nam samoumnevno? Ja, kdo bi vedel in kdo hoče vedet. Glavno je, da je tu (pa čeprav zgolj v telefonskem imeniku nadomestnega mobitela...). Žal je grozno, če je nimaš. Enako grozno pa je tudi, če je tu, a je hkrati ni. Zato ji jutri moramo reči hvala. Svoji, tvoji in njegovi. Vsaka si zasluži. Pa čeprav pretepa svojo hčerko in posiljuje sina... zgolj za slabo vest ji bo ta hvala in morda si premisli (spet udarja moja optimistična narava...). Imam občutek, da sem preveč raztegnila odstavek in da postaja bolane narave. Pred kakim hujšim izlivom ali čem podobnim, bom pritisnila enter.

Kljub komerciali in medijem, naj ne bo jutri težko voščit mamam za njihov praznik. Mama je ena. Je tista, ki ti prvo da življenje, nato ljubezen in nazadnje razumevanje. In če kaj od tega manjka...

T=)

110 let stare roza-črne Allstarke s čipko

Ob sprehodu mimo izložb trgovin z oblačili, me je malo začelo zanimat, kako modo narekujejo "tisti ki imajo denar za vsako leto novo garderobo in tisti, ki so naredili faks iz tega¨. In izkazalo se je, da bo tudi letos v modi čipka, "športnilook", cvetlice in klasika črno-belo. Pojavili pa bi se naj tudi slikarski motivi (torej bodo oblačila platno za umetniške poteze) in nasičeni divji vzorci. Ženske se lahko najdejo v vsem, moškim pa priporočam izogibanje čipki in rožicam. Slednje naj raje kot na majici (ali bog ne daj hlačah), nosijo v roki in komu podarijo. Kaj pa čevlji? Jaz svetujem Allstarke, modni svetovalci pa tudi gotovo kaj, kar se mi ni dalo več danes prebirat, ker bom ponovno razočarana nad vsemi možnimi nasveti za nošnjo pet, ki pa jih ne nosim. Ampak če sem že pri petah...V Antiki so jih nosili tudi moški in tako so tudi oni imeli pogosteje otekle noge. Edino kar ni škodilo je porast v sami višini. V Egiptu so mesarji nosili čevlje z debelimi podplati ali visokimi petami zato, da so se zavarovali pred krvavimi tlemi. V stari Grčiji in Rimu pa igralci, saj je velikost pet bila dokaz njihovega socialnega statusa in pomembnosti vlog. V Srednjem veku so moške (in ženske), visoke pete (take moderne-lesene in polne), varovale pred blatom. Makes sense... Plemikinje so se v 16.stoletju preseravale, katera ima večjega. Partnerja seveda. A jaz si kljub bogati zgodovinski tradiciji, fotra v petah ne predstavljam. Morda pa bodo smerice pomladi 2015 to spremenile. Kdo bi vedel, kaj je dandanes moda in kaj ne.

Danes je bil lep sončen dan z dovolj vetra, da je odpihnil mojo produktivnost vstran. Danes smo dobili prvo slovensko žensko kolesarsko ekipo in verjeli ali ne, uradni dresi so roza-črni. Res, barve naše države... Kaj vse naredi Hello Kitty! Tudi v Sloveniji. Danes je 110 let od rojstva Srečkota. In še po 110 letih večinoma ljudje ne razumejo, kaj je htel s svojo poezijo povedati.

Kdor nima duše ne potrebuje zlata. Kdor ima dušo ne potrebuje gnoja. Gnoj je zlato in zlato je gnoj.

Fluidnost se je izognila žebljem v akciji

Zakaj za vraga v trgovini prodajajo kladivo, a cvekov (žebljev) pa ne? Kaj mi bo potem kladivo? Da preizkušam refleks lastnega kolena? In kaj za vraga je naredila Hello Kitty, da si zasluži celo svojo juho? Kot da risanka, pižama, tortica, tangice, sok, peresnica, copati in rojstnodnevne kapice niso dovolj? Ne vem v čem je point te juhe. Starši itak ne pustijo triletnim punčkam, da bi kuhale in tako videle emblažo te nove instant zadevice... Pozabljam na Hello Kitty rezance v tej juhici, njih pa bo tamala videla in bo pojedla juho brez prigovarjanj. Problem se pojavi le v tem, da najbrž ne bo pojedla fluidnega dela juhe (vsaj jaz ne bi) ali pa če se mami juha razkuha in Hello Kitty postane kaka pošast... Čeprav je meni strašna že sama po sebi... Ah, kje so tisti časi ko je bila lepa muca le sivi Tom.

Izogibanje. Zakaj se ljudje izogibamo? Izogibanje obvezam, osebam, odgovornostim, novostim, sosedom, črni mački, dežju, pisanju poročil in seminarjem, alkoholu, nevarnim žuželkam, pomerjanju modrcev ali hlačk, iskanju rešitev, pogovoru, samemu sebi. Sploh obstaja enoten odgovor? Hja, dvomim. Pretežka tema za današnji večer.

Bela karavana se je s tem vikendom končala. In če še kdo reče, da je bilo letos veliko krize (zlasti zaradi Tine Maze), naj mu takoj zamašim usta. A medalje na olimpijskih igrah ne štejejo? A dve zlati nista dovolj? Hja, Massi jo bo že kako po svoje kaznoval. Zato ni treba iti s tem v javnost. Prav smešne so Massijeve izjave, ki jih mediji napihujejo na veliko. Kot da bi bil poklic športnega novinarja ali pa športnega trenerja enak poklicu napihovalca balonov v McDonaldsu...Zdaj pa še finale: Planica.

In ko sem si v neMerkurju nabavila cel set za hišna opravila (od cvekov do vijakov), ima Merkur jutri znižanje.