Zanimiva so dognanja znanstvenikov, ki so testirali spolne želje po porodu. Tokrat so se posvetili moškim. In baje tudi njim, po tem ko dobijo enega (ali dva ali tri) bejbija, njihov tamali več ne želi gor. Čeprav se marsikomu to zdi nemogoče... Baje naj vzrok ne bi bil v dojenju (no shit, kaj pa bi to vplivalo na moške) in prav tako ne v neprivlačni partnerki (a niso vse mlade mamice lepe?). Zgolj stres in utrujenost. In če je že pri moških tako, kako je šele pri mami. Ali? Ampak da se ne bo kdo bal starševstva. Baje se mama in oče ali mama in mama ali oče in oče v obdobju igranja z novo igračko (dojenčkom), veliko bolj povežeta in tako je seks v prihodnosti še bolj povezan, kar pa sploh ni slabo...
No in da ne ostanem na vatikansko oporečni temi (spet^^), se bom vrnila k mamam.
Preveč Hollywooda je naredilo svoje v člankih na spletu in v revijah. In našla sem tole:
Popolna mama je lepa, pametna, urejena, fit, ljubeča in umirjena ženska,
ki je nič ne spravi s tira, ima lepo opremljeno in pospravljeno
stanovanje in zadovoljnega, nasmejanega, lepo oblečenega dojenčka, ki ne
joka, lepo spi, se lepo doji in je vse oh in sploh. Prejšnja poved je nastala zgolj kot citat nečesa, čemu pravijo
Članek za ženske. Je pa pobuda za oznanilo, da je jutri materinski dan in da ja ne bi kdo tega pozabil. Čeprav se mi zdi, da popolna mama (
kot je definirano prej) ne obstaja in verjetno tudi nikoli ne bo (
ker je res težko najti stanovanje brez prahu v vogalu), ampak da je že Biti mama veliko. Odločiti se, da boste nekomu likali 15 majic na teden, držali vedro ko bo bruhal zaradi gumijasti bonbončkov, mu spirali rane ob padcu z balkona, mu nosili žlico za čevlje z vezalkami, mu pisali sms z opravičilom,... Ja. Otrok je tisti, ki to pričakuje in ne razume, zakaj mu to pripada.
In tudi jaz ne... Zakaj si sploh zaslužimo mamo in kdo si jo zasluži? Smo se kdaj to vprašali? Ali je pač to vse nam samoumnevno? Ja, kdo bi vedel in kdo hoče vedet.
Glavno je, da je tu (pa čeprav zgolj v telefonskem imeniku nadomestnega mobitela...). Žal je grozno, če je nimaš. Enako grozno pa je tudi, če je tu, a je hkrati ni. Zato ji jutri moramo reči hvala.
Svoji, tvoji in njegovi.
Vsaka si zasluži. Pa čeprav pretepa svojo hčerko in posiljuje sina... zgolj za slabo vest ji bo ta hvala in morda si premisli (
spet udarja moja optimistična narava...). Imam občutek, da sem preveč raztegnila odstavek in da postaja bolane narave. Pred kakim hujšim izlivom ali čem podobnim, bom pritisnila enter.
Kljub komerciali in medijem, naj ne bo jutri težko voščit mamam za njihov praznik. Mama je ena. Je tista, ki ti prvo da življenje, nato ljubezen in nazadnje razumevanje. In če kaj od tega manjka...
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar