Biti kosmat, pomeni imeti dlake. No in to je dobro za bojevanje proti parazitom, a slabo za kaj vizualnega (posebej, če si ženska-čeprav dandanes se ne bi čudila, če bi se razvil kak čuden fetiš v to smer...). Tete stenice naj bi namreč potrebovale dlje časa, da se prebijejo skozi dlake in tako najdejo primerno mesto za ugriz. In zato so naredili študijo. Bravo bravo. Bravissimo. Sicer pa je zadnje čase vse več hotelov, ki imajo v kategoriji "mnenja obiskovalcev" na kakšnem turističnem portalu, v svoji oceni omenjene Bed bugs. In ne gre za plišaste čebelice Maje ali pa gosenice Špele. Pa niti za suhega južino Matijo... Na žalost. In tako bo kmalu nastal nov resničnostni šov Preživetje v hotelu. Le vprašanje, katera televizijska hiša bo tokrat... Kaka narava in njene nevarnosti... 530cm snega na Kredarici ali krvavo zgriženi palci na desni nogi. Jaz zberem 5m snega. Si naredim iglu in zaspim v toplem objemu. Čeprav bi v vlogi Bed buga tudi jaz grizljala sočne prste kakega mladeniča (po možnosti v spodnjem perilu...). Al pa tudi ne.
Sicer pa je ponoči bil izredno skrbno obrit (vsaj na obrazu...) Mathew in njegov Zlati (ki tehta 3.85kg). Oh ta mamljivi McCounaghey... čeprav je njegov Zlati še zagotovo bolj. Zanimivo (in logično?) je pa to, da seveda nobenega kakorkoli nagrajenega filma še nisem gledla. Poudarek je na besedici še, ker se mi zdi, da bo "prec" treba biti malo v stiku s celim svetom in si kaj pogledati. Čeprav ne vem, s katerim Zlatim naj začnem... Seveda razumljivo pa je, da sem zlasti najbolj osmoljenski film, že gledala. In ne glede na nooscar, sem z Volkom naše Katarine, ne razočarana. Včasih je treba v filmu enostavno najti zgodbo... Kot v življenju.
Ponoči prihaja podražitev bencina.
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar