torek, 2. april 2013

pogreb dežnika in modre luči

Mineva osem let od smrti Janeza Pavla II., mineva 288 let od rojstva Casanove in 80 manj od rojstva Hansa Christiana Andersena. Mineva čas. In pada dež. In spet ni ljudem prav. A zdaj pa bi raje sneg? No, jaz že... pa tudi ko je padal, ni bilo slabo. Sovražim dežnike. Danes sem srečno pokopala še enega izmed mnogih. Če bi ustanovila podjetje s pogrebnimi storitvami za pokop dežnikov, bi že sama na sebi lahko zaslužila.

Mineva 6 let odkar je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo, ki razglaša 2. april za svetovni dan zavedanja o avtizmu. Ljubljana bi naj k današnjemu dnevu prispevala z modro osvetlitvijo Ljubljanskega gradu in Zmajskega mostu, a se nisem poglobila. Se ne vidi skozi okna... Sicer pa kot velja slogan Društva za avtizem: Nekateri se celo življenje trudijo biti nekaj posebnega,mi se takšni že rodimo. Ljudje smo tisti, ki bi radi bili drugačni, ki bi radi izstopali. Hkrati so pa ljudje tudi tisti, ki so drugačni in izstopajo. Te zadnji dve povedi je dodal moj hipotalamus ali pač nekaj v možganih. Žal je tako, da velikokrat imamo soljudi za spačke in čudake. Žal je pa tudi tako, da nas imajo ljudje za spačke in čudake. Težko je biti drugačen in težko je biti enak. Težko je živeti, težko pokopati dežnik in težko napisati kemijsko poročilo. A najlažje je napisati blog in klepetati na facebooku. Samo prsteki letijo sem in tja, to pa je tudi vse... povsem intelektualno^^

T=)

Ni komentarjev:

Objavite komentar