Prisile naravne smrti s traktorjem

Be perfect. Be strong. Work hard. Hurry up. Please. Naše notranje prisile. Ene vedno, druge občasno, tretje pa premalokrat. Ampak so. In zakaj? Zakaj včasih sami sebe prisilimo v dejanja? Zakaj včasih sami naredimo nekaj, kar bi včeraj mogoče naredili, jutri pa sploh ne? Do it. Do it. Do it. Do it. Celo Nike nam tako svetuje v vsaki reklami in na plakatu. So notranje prisile del naše osebnosti in bi bilo ravnanje, ki ni v skladu z njimi nasprotovanje samemu sebi? Zanimivo je pogledat v same korenine. Kako so se te prisile vselile v nas. So jih zasejali spermiji očeta ali jih je kdo vnesel šele po carskem rezu? Žal bo delno držalo tisto drugo. A ni pa tudi rečeno, da so nam jih vnesli. Morda smo si jih sami, ker smo pač kdaj tako mislili, da je prav. A zdaj je kar je. Treba se je naučiti živeti z njimi, jih ločiti od sebe in se nato spet spoprijateljiti z njimi. Tudi mačka se mora sama prisliti, da se zbudi in gre na mraz, ker jo je njen nesramen lastnik nagnal iz njegove postelje. Zdaj pa je na njej, kako bo to izvedla. Ali bo odšla počasi ali hitro, bo šla sama ali bo počakala lastnika da jo na silo spravi ven, ali bo šla skozi balkon ali okno... Enako je z nami. Prisila se oglasi. In zdaj lahko izbiramo med balkonom in oknom. Ah, jaz in moje globine amaterske filozofije. A dejansko so znanstveniki veliko pisali o tem... If that is making me less weird^^ xd

V naši državi lahko umreš med podiranjem dreves. Lahko ti prerežejo vrat ob 13.50. Lahko zgoriš v 6-em nadstopju. Lahko te povozi traktor, ki ga vozi kak tvoj sorodnik ali sosed. Lahko te zabodejo na kaki temni ulici. Lahko te povozi vlak na neoznačenem prehodu. Lahko pa enostavno umreš naravne smrti v domu upokojencev. Ah, v kako fletni državi živimo. Ampak Slovenija je varna država. Dokler brezdomci berejo časopis in politiki spijo na ulicah...nikomur nič ne manjka. Naj se blog tukaj zaključi, ker nisem na primernem mestu za to početje. Pa tv kliče^^ ampak, da ne bo pomote, da se je blog slučajno zaprl.

T=)