Žgečkljiv moški šampon

Biti lev je relativno. Močen kot lev, nevaren kot lev, žgečkljiv kot lev, grizoljubec kot lev, trmast kot lev, zaspan kot lev. Lahko si lev po srcu, lahko po horoskopu. Lahko gre za žival, ki te razmesari bolj kot serijski morilec v grozljivki. Lahko o tebi poje Saša Lendero. Lahko s tabo bolgarski najstnik kupi Monsterja za celonočno učenje. Lahko se o tebi učijo pri tretji uri astronomije. Lahko ti na vizitki(če to sploh še obstaja) piše Lev. Lahko si glavni junak Dineyeve risanke, pravljice ali Broadwayskega mjuzikla. Lahko se pojaviš komu v sanjah(živalska oblika) in s tem prineseš uspeh v poslu (če se da verjeti razlagalcem sanj). Kralj živali. Je potreben še kak dokaz o relativnosti? Hm. In zdaj malo mojega filozofskega dela. Lev je simbol. No in zame predstavlja strah in pogum. Nenehen strah pred strelom puške in nato strojno ali ročno predelavo v kapuco. Nenehen pogum v igri zakonov narave. Pogum moči in strah pogube. Biti pogumen brez strahu je kakor lev brez grive in za vsakim strahom pogum raste (dva Tajina predloga za knjigo Slovenskih pregovorov). Strah in pogum si stojita ob strani. Pri levu, sardeli ali pingvinu. Včasih se mi celo zdi, da za nas, sesalce na dveh nogah velja enako...

Petek 13. Še eden izmed mnogih za mano in pred mano (upam). In ali je bil dan kaj bolj strašen od včerajšnjega? Rubrika Črna kronika je še zmeraj polna novic. Megla se ni dvignila. Počutje in moja glava tudi ne (in se najmanj pet dni zagotovo ne bosta). Cene bencina so ostale enake. Snega še vedno ni (in baje pred Božičem lahko pozabimo nanj). Svoje šolske obveznosti ponovno nisem kaj prida izpolnila. Moški šamponi mi še zmeraj dišijo. In nasmeh je vedno najboljša rešitev. Pa če dežuje, bliska in grmi,

Še osemnajst dni trinajstke je ostalo.^^

T=)