Kakovost življenja. Gre za merljivo količino. Merimo jo s vprašalniki (npr. SF-36, ki je splošni ali pa kak specifičen, recimo AIMS), ki so iz domen. In o tem izveš na prvi dan faksa. Ampak dejanskega vprašalnika ti nekako ne pokažejo. In potem se človek vpraša, ali je njegovo življenje kakovostno? Ampak ker je vprašanje tako klišejsko, lahko dam le klišejski zamolk. Je kakovost beseda, ki meri življenje posameznika? Je kakovost motiv za spremembo? Je kakovost volja za nadaljevanje? Je kakovost sploh relevantna, če ima kdo shizofrenijo (kar bi bila odlična tema za magistrsko...)? Je kakovost ob vsaki uri dneva merljiva? Je kakovost tema za debato? Je kakovost upanje za življenje? No in potem je bil en slajd na predavanju, ki je razlagal o tem, kako je lahko kakovost življenja slabša od smrti... Pa reči, da smo lahko srečni, da smo živi. Če je še v minus... Vse je minus in plus. Spin elektrona. Znak na kalkulatorju. Kakovost življenja. Počutje ob 14.00. Izgled dohodkov. Gumb na masažnem stolu.
In potem pridemo do pojma zanesljivost in veljavnost testa ter s tem zamrejo vsi moji prebliski...
Za mano (in vsem v istem časovnem pasu) je 3/4 dneva imenovanega prvi oktober. In ja. 1/4 je minila na trdem stolu krute realnosti. 1/4 v sanjarjenju. 1/4 v trdnem spancu z vmesnim dvigom zaradi fizioloških potreb. Oktober je dober, pravijo. Sicer ne vem kdo, ampak verjetno v Mercatorju ali kakem potrošniškem kampusu. Verjamem v to? Niti malo. Ampak dokler ga ne preživim, verjetno ne bom vedela... Prvega sem izvedela le to, da spadam v generacijo, ki je odpirala kinderjajčka in sestavljala vrtavke v njih. Zakaj se tega ne spomnim in imam v glavi le medvedke in druge živali, ki so izvirale iz rumenih kapsul? Oh, kje so časi, ko je bil današnji dan prvi september.
Da bo kakovost 0.0001 večja od smrti grem pod tuš, ker me srbi palec na desni nogi.
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar