sreda, 22. oktober 2014

Pomežik jagodne rolade pijanemu koketu

Danes je mimo mene tekel moški brez rok. Ampak tekel je kakor, da si je v sorodu s Petro Majdič. Elegantno me je obtekel in se mi celo opravičil (še zdaj me zanima zakaj-ker se je ne glede na vse znašel?). Danes sem pri kosilu sedela tik ob babici, ki je ob sebi imela invalidnega vnuka, ki je kljub temu da sta mu roki bežali sem in tja, na vilico zajel vsak koket in krompirček posebej samo zato, da bi se lahko na koncu posladkal še s tisto jagodno rolado. Pomežiknila sem mu. Nasmehnil se je in za trenutek pozabil, da je zgrešil še en koket. Danes sem pomagala čez cesto gospodu, ki je imel poviti obe očesi zaradi operacije. Rekel mi je, da bo verjetno potreboval psa in palico v prihodnje, saj ga čaka življenje v temi. Kot da bi začutil, da mi je neprijetno, mi je rekel, da vsaj hodi lahko. In da bo vedno hodil naprej. Ne glede na vse... Prejšnji trije dogodki niso izmišljeni. Pride tak dan. 

Zdaj pa malo nekaj poučnega... Z izjemo nekaterih neprijetnih bolezni (zlasti tista z živalskim imenom), je dandanes možno kupiti tablete za vse. Sicer je za katero škatlo potreben še zelenobel papir, a dobi se. In tako obstaja tudi zadevica, ki zdravi zasvojenost z alkoholom. Antabus se reče temu alkohollekadolu. Vsebuje pa t.i. Disulfiram (tetraetiltiuramsulfid-if no one cares I had to add this podatek). Mehanizem delovanja zdravila najbrž ne zanima veliko množico, zato je dovolj le to, da vpliva na presnovo etanola in že ob manjših količinah alkohola bo Antabus sprožil slabost, mrazenje, tudi glavobol. A na žalost je za dajanje Antabusa potreben poostren nadzor pri jemanju in terapija zaradi narave alkoholizma velikokrat ni uspešna, ker pač alkoholik je več kot le gripa in se spet vpletejo možgani. Škoda... bi bilo manj zlorab, pretepov in hipoglikemičnih smrti brezdomcev... Oh well. Zvenim kot lekarnarka-bognedaj.

Včeraj so se vijolice odpravile na obisk k modrim vragom. In v devetdesetih minutah je vijolični raj postal moder in modri pekel vijoličen. Ampak iskreno, pričakovanja so bila prevelika. Tako nas, da bi Maribor zmagal ali remiziral, kot tudi Angležev po številu golov. Včeraj jim enostavno ni bilo dovolj... In to je trajalo 90 minut. Včasih pa je dovolj le trenutek. Včasih je dovolj le pomežik, da tečeš dalje. Včasih je dovolj le padec, da oslepiš in ostaneš sam na semaforju. A tudi takrat je okus jagodne rolade dovolj, da stopiš iz teme.

T=)

Ni komentarjev:

Objavite komentar