Lepljivo lizanje pod grajskim gričem

Prvomajski podaljšan vikend. Dan za pobeg na kak daytrip. No in potem mi jo je zagodlo vreme in je planirana Budimpešta odpadla. Sem pa se odpravila v Graz - in tokrat ne v šoping. Graz, glavno mesto avstrijskeštajerske, je tako blizu, da ga niti ne vidimo kot turistično destinacijo več. Tja greš, ko rabiš omaro iz Ikee ali pa plenice iz Metroja.

Moje potovanje se je tradicionalno začelo v Ikei, kjer sem staršema in sebi privoščila dišečo in zastonj kavo (imam Ikeafamily card in jo izkoriščam do zadnjega) in čakala da bo ura ena, kajti po eni uri se lahko zastonj parkiraš v centru mesta. Po dveh urah Ikee in občudovanja vsega, kar bi rada imela v svojem šeneobstajajočem stanovanju, smo se končno odpeljali v srce mesta. Vmes nas je še zalil naliv in skoraj smo zavili proti Seiersbergu. Ampak ne-tokrat ne. Parkirali smo se v samem centru in šli najprej na kosilo. In reci ne reci, jedli smo na bone. Sicer ne na študentske, a tudi v Avstriji se da dobiti kosilo z malo iznajdljivosti po precej fairprice. Sicer je bil skandinavski losos, ma dobro. 

Center mesta po katerem še vozijo tramvaji

Nato smo si nabavili karte za godnolo, s katero smo se popeljali na grajski grič. Prodajalka je bila tečna in mi ni namenila nobene študentske tarife. Saj smo imeli v planu sprehod gor, a je bilo po Ikei dovolj hoje(čeprav smo izbrali vidno bolj nezdravo opcijo). Spodaj je nekaj lastnih fotografskih utrinkov iz grajskega hriba Schlossberg na katere sem ponosna. 

Pogled z grajskega griča na del Graza. Vidi se tudi reka Mura, a je moj Nikon ni prepričljivo ujel-vsaj na tej sliki ne.

Urni stolp-simbol Graza in včasih tudi našega življenja. Ura odloča in določa.

No, stala sem na nekem majavem zidu in zato del slike manjka. A Mura se že bolje vidi-zakriva jo le tista črta dreves na desni.

Na gradu sem doživela še prepir z graščakom, ki je igral frulico in je nosil seksi pumparice-samo faco je imel zadirčno (in ne pretiravam s tem prepirom. A nimam lepih spominov, zato zaključujem o tem). Z gradu smo se spustili z liftom, ker je bila ura že 4 (trgovine pa zaprejo ob 6) in bi bile tiste stopnice le odvečna telovadba. A tik preden se je mama predala v famozni K&O, smo se sprehodili še po starem mestnem jedru mimo deželne hiše, orožarne in še kake lepe renesančne stavbe. Naj omenim še znameniti otok na Muri, katerega pa nisem mogla slikati, ker smo ga opazovali le iz daljave. Naj bo motiv za ponovno vrnitev v Graz ravno ta fotka. Bila pa je gužva. In to zelo. Precej naših južnih sosedov, ki jih v Graz vozijo konstantno na šoping izlete (ker oni kao nimajo H&M)

Preden smo se podali v K&O, smo iskali McDonalds, da bi si dvignili raven glukoze in dobili dozo kofeina na pravo raven, a v centru mesta ga začuda ni bilo. Smo pa si zato privoščili v sladoledarni, ki je imela tako vrsto, da si vedel, da mora biti dober. In bil je dober. Zelo dober. In lepljiv. Kolko plačaš, toliko dobiš. Niso šiptarske kepice. Srednja porcija (cca.3 poštene kepice) je bila "le" 1.80eur. Zato pa nas je cena kave v kavarni oskubila dovolj, da smo balancirali zadevo. No in kavca ni bila tako prijetno dobra...pač klasika.

Medtem ko je mama opazovala novo kolekcijo Esprita in se oče čudil nad cenami moških suknjičev, sem sedela v prestižni kavarni na vrhu K&O in fotografirala strehe graških stavb, ki so, moram reči, izvrstne manekenke.

Dan se je zaključil ob zaprtju veleblagovnice ob 6 (komot bi še bilo kaj odprto), ko smo se utrujeni odpravili proti avtu. Ikea in grajski grič-dovolj za en dan. In prav je, da si ga nismo ogledali v nulo. Tako bom se vsaj imela voljo še kdaj odpraviti v sam center in ne le do predmestja s šoping centri. In roko na srce, ta izlet si bom najbolj zapomnila, ker je z mano šel še Nikon. V Seirsberg in Ikeo ga ne vlečem niti ob izjemnih priložnostih. A kljub vsemu, Graz je le Graz. Še posebej če imajo starši na avtu letno avstrijsko vinjeto (kar priča o tem, kolikokrat gremo tja). A treba je ceniti vsak trenutek, ki ga preživiš z družino. Družine ne moreš izbrati, lahko pa izbereš kako jo boš negoval in sprejel (to je MOJ citat). In ja, Budimpešta ni vredna teh dragocenih druženj. Je pa vredna ogleda, to gotovo!

Dovolj je bilo. Premaknite riti in se odpeljite pogledat ta Graz, ko ga imamo tako blizu!

T=)