Danes je ponedeljek. Danes se lahko vsak izmed nas odloči-nazaj ali naprej? No in nazaj ne obstaja. Ja, Taja. UBOGAJ. Poti nazaj ni. Je samo naprej. Nemci in Avstrijci ne bodo več nikoli dobili točke na Evrosongu 2015. Benu Stillerju mama več ne bo nikoli jajč za zajtrk pekla (črni stavek). Tibor več ne bo kuhal špagetov v hiši Bigbrotherja. Ivan Radan ne bo več mogel delovati kot zdravnik. Xavi Hernandez ne bo več igral v katalonski reprezentanci. In še in še... Naj že vsak sebe pogleda. Jaz več nikoli ne bom umivala zob danes zjutraj (čeprav sem jih v naglici pozabila). Lahko pa jih umijem zvečer in grem naprej.
Zakaj ljudje težimo k življenju v preteklosti (prihodnost bom v tej objavi izpustila, ker ne želim še bolj komplicirat in filozofirat)? Zakaj pogosto živimo za včeraj? Zakaj sanjamo, kdo smo bili lani? Zakaj ne zmoremo videti sebe danes? Kaj si želimo tukaj in zdaj. Kaj nam je všeč tukaj in zdaj. Kdo smo tukaj in zdaj. V tem trenutku. V tem navadnem trenutku. Zakaj hrepenimo po družinskem kosilu minulo soboto, rojstnem dnevu bivšega fanta ali punce lansko leto, vožnji traktorja v otroštvu (spodaj je slika, ki je dokaz)? Nekje sem prebrala, da je preteklost ravno toliko pomembna, koliko pomena ji prepisujemo. In to sploh ni tako zgrešen stavek. Vsaj zdi se mi. Ali se motim? In naj omenim realno dejstvo, ki je plod statistične vede- Povprečen človek porabi 95 ali več odstotkov svojega časa osredotočen na preteklost ali prihodnost. To je resnična tragedija človekovega stanja. Za obstoj v sedanjem trenutku porabimo manj kot 5 odstotkov (če ne gre za povprečnega človeka pa ne vem kako je). In potem pride trenutek vrženosti na rob eksistence ter se začnemo spraševati-kam so šla vsa ta leta? Ali pa pride zgolj trenutek. In že se več ne spomnimo, kako smo vozili traktor, padli z rolerji, potovali po svetu, skrivali prvega fanta pred starši, prvič seksali (malo moram biti perverzna in razbiti to življensko temoto)... Pravijo, da če resnično živiš v trenutku, potem tega ne občutiš. Zato je treba spoštovati ta trenutek. Jaz npr.nikoli več ne bom tolka po tipkovnici teh besed in zdaj spoštujem vsak udarec po črki ž i v i z a d a n e s. Ah, očitno ni le Radan tisti, ki izgublja razum zadnje dni...
tihožitje: Taja na traktorju s kratkimi lasmi v zeleni majici sanja o tem, kdo je bila včeraj |
Pred nami je hladen junij in prav je tako. Septembra pa kar naj zapeka. Se ne bom branila... Pa marsikomu bo tako bolj ugajalo. Čeprav je prvi stavek tega odstavka več kot očitno (glej vse napovedi za ta teden) le plod domišljije kakih vremenarjev. Ali pa jih je narava potegnila za nos...
In ker sem pri vremenu je čas da končam z zapisom.
T=)
Taja na traktorju s kratkimi lasmi v zeleni majici sanja o tem, kaj bo ko bo velika... (se mi zdi bolj verjetno)...
OdgovoriIzbriši