Barcelona.
Kdo pravi, da moraš iti v Indijo, da najdeš notranji mir? Kdo pravi, da potujemo, ker bežimo od sebe? Kdo pravi, da ne moreš potovati na plus 30 in biti dovolj hladen, da zdržiš do večera? Kdo pravi, da ne morejo fontane plesati? Kdo pravi, da bo poletje 2015 manj turistično od prejšnjega?
In kako bi na kratko opisala to mesto? Mesto, kjer se srečata katalonščina in španščina. Mesto pisanih barv. Mesto Gaudijevih velikih in malih čudežev arhitekture. Mesto avenij in uličnih umetnikov. Mesto parkov in peščenih plaž. Mesto trgov in katedral. Mesto fuzbala (Messi na zidovih, piksnah od piva in koših za smeti). Mesto kulture in zabave. Mesto z Miami peščeno plažo in zelo pomembnim pristaniščem. Špansko mesto s pridihom Istanbula, Pakistana, Kitajske in še kakih priseljenskih destinacij. Kot Paella-todos in one.
Zdaj pa malo fotk, ker sem si v Barceloni res vzela čas za Nikona in da ne bo zgolj pisno nakladanje...
 |
| Pogled na Plaça d'Espanya iz Arene, kjer sem opazovala svet spodaj, okrog in noter. Pogled je fantastičen! In ponoči zaplešejo še fontane. |
 |
| Park Guell, kjer je cena vode 1,50eur in je potrebno veliko stopnic do tja. Nato pa sem na vrhu spoznala, da obstaja tudi mestni avtobus. A ni lifta do uspeha, za uspeh moraš prehoditi stopnice. Pa čeprav so poltekoče. |
 |
| Hiša v Park Guell, kjer je 20 let živel Gaudi. Danes je tam muzej. |
 |
| Pogled na mesto, kjer bi lahko tudi jaz živela. Tudi v črnobeli barvi je veliko sive, po kateri res hrepenim. Trenutno sem pri 20-tih odtenkih. A vsak dan dodam kakega... |
 |
| Vsi vemo kaj je to, a moj nasvet je, da jo v Barceloni jeste na ulici, ker je cenejša, boljša in več dobite kot v restavraciji. |
 |
| La boqueria-največja tržnica, kjer je vse okusno. A v nedeljo sem poljubila vrata. Dobro da je na famozni La Rambli. |
 |
Gaudi drugič: La Pedrera (aka Casa Milo). V bližini je Starbucks (pomembno). |
 |
| Vrhunec Gaudija (spodaj in zgoraj), ki še nabreka do konca. Morda je ime bazilike tisto, ki je krivo za njeno stanje. Sveta družina. Vsaka družina se vedno znova obnavlja, raste, se bogati. Pa pade opeka in doda se nova. Čeprav pa napovedujejo konec kvarjenja turističnih slik s temi dvigali okrog leta 2026. Modernistična notranjost Sagrade (zgoraj), ki je polna nedokončanih družin, ki uporabljajo selfie stick, ki sem ga tokrat na žalost res pogrešala. |
  |
| Katedrala, v kateri so se poslovili od Tita Vilanove (pomemben podatek) in glavna katedrala v Barceloni. Vstop je po peti uri prost in lahko občudujete oltar, orgle in goske. |
 |
| La Barceloneta-plaža, s katere sem prinesla pesek v zobeh (fotka mi ni všeč, a NIkon je ta dan moral ostati v hostlu, ker so kraje na plaži precej pogoste) |
 |
| Zadnja znamenitost naj bo simbolično Slavolok zmage. |
Prvo mesto v Evropi, kjer bi želela živeti. Ne vem zakaj.
Enostavno ja. Ja za Barcelono. Med nama je preskočila iskrica. Med nama in znotraj mene...
Vsem priporočam free walking tour, kjer kljub temu da hodiš dobri dve uri, izveš marsikaj. Od življenjskih modrosti do vicev. Naprimer: What do you get when you combine potato and penis? Dictator. Smeh? Kakorkoli, smisel je povezava z Barcelono...
Slik še imam 500. Ampak mislim, da bo dovolj. Besed in slik. Pomembno je to, kar nosimo v srcu. In pomembno je, da ne ostajamo tam, kjer smo že bili in več nismo. Vsak korak naprej je težek, a le to je naša pot in smisel. Iskanje smisla pa vsi vemo kako težko je...
Slik še imam 500. Ampak mislim, da bo dovolj. Besed in slik. Pomembno je to, kar nosimo v srcu. In pomembno je, da ne ostajamo tam, kjer smo že bili in več nismo. Vsak korak naprej je težek, a le to je naša pot in smisel. Iskanje smisla pa vsi vemo kako težko je...
T (v pričakovanju novega potopisa kmalu-več pa ne povem) =)
Ni komentarjev:
Objavite komentar