Novus Coeptus

Kako bi reagirali, če bi izvedeli, da umira vaš najboljši prijatelj? 

Vse bi storili, da mu rešite življenje. Jokali bi. Bili bi na tleh. Peljali bi ga na vsak pregled. Izpolnili bi mu tudi kako noro željo. A dejstva ne bi nič spremenilo. Zato bi jokali še bolj. Še bolj močno in še bolj intenzivno. Opazoval bi vas ves svet. Poslušal bi vas domač tuš. 

Nato pa bi od drugih izvedeli, da je vas je ta isti prijatelj v preteklosti velikokrat prizadel. Velikokrat o vas govoril grde reči. A vi bi vseeno jokali. Ne šteje nič, ko nam je nekdo tako blizu. Bližina ne pozna kletvic. Bližina pozna odpuščanje. Bližina pozna strah. Bližina ne prizna izgubo.

A življenje gre naprej. Ljudje odhajajo in ljudje prihajajo. Živali odhajajo in živali prihajajo. Službe odhajajo in službe prihajajo. Vzglavniki odhajajo in vzglavniki prihajajo. Če seveda le pustimo. Lahko za večno žalujemo in smo zato le še bolj osamljeni. Lahko pa dovolimo drugim blizu. Ne pomeni, da bodo umrli ali nas zapustili vsi, ki jih bomo spustili blizu. Ne. Niti ne pomeni, da nam bodo škodovali (ker Dormeo vzglavnik res ne more).

28.7. Ending and beginning

Vse ima svoj konec. In vse ima svoj nov začetek. Vsak ima svoj konec. In vsak ima svoj nov začetek. Vsako tuširanje se enkrat konča. In vsako tuširanje se enkrat začne (moje čez 5 min). Vsaka ohladitev enkrat popusti. In vsaka otoplitev se enkrat začne (naslednji teden žal).  Vsaka pesem se na youtube enkrat konča. In če imaš avto-play se takoj začne nova.

Konec. Žalovanje. Začetek. Sestavljanje. Vse je to življenje.

T=)