torek, 11. avgust 2015

Poceni pivo, lepe ženske in nori pešec


Meni je udarila ohladitev sredi poletja v glavo in podala sem se na pot s prevozi malo dlje kot ponavadi. Obiskat sorodnike in razmigati malo Nikona. In tako me je najprej zaneslo v drugo največje mesto v BIH, Banja Luko. Da ne izgubljam besed o vožnji, kjer sem spoznala prijetnega voznika Zafire na plin, bom raje razstavila Nikonove umetnine. Hvala sestrični za vodenje in potrpežljivost, ko sem izvajala počepe s fotoaparatom zaradi neumnega Sonca. A kaj bi brez njega... in brez 35 stopinj ob sedmih popoldne. 
Panorama trga, na katerem stoji Boska (beri: bosanska verzija Name) in t.i. točka "kod krivog sata"- pod repliko znamenite ure, ki jo je 27. oktobra 1969 enajst minut čez deveto ukrivil potres.
Gospodska ulica (beri: banjalučka Čopova ulica, kjer namesto H&M stoji Mango, namesto Tallywelly Terranova in namesto Mullerja DM-vsepovsod pa zanimivo da višje cene)
Hram Hrista Spasitelja, osrednja pravoslavna cerkev v Banjaluki (raj za ljubitelje prelivanja barv)
















Pogled na zeleni Vrbas iz ostankov trdnjave Kastel, ki jo trenutno obnavljajo in je vse zabarikadirano.
Bosanski Prešeren? On je pa lahko pesnil o lepih Banjalučankah še in še saj je Banja Luka znana po tem, da je na enega moškega sedem žensk. Moj komentar? Če kdaj slučajno zamenjam spolno usmerjenost, se Banja Luke ne bom branila. A glede na to, kako so vse zrihtane bodo "težke za održavanje" (kot bi se izrazil moj bratranec).
Kot vsako mesto, ima tudi Banja Luka hotel Palace. Le da tukaj za ceno petih evrov dobiš skoro kosilo in ne le kavo.
 Na desni je Banski dvor, kjer je med drugim tudi sedež predsednika Republike Srbske. V Banja Luki ni Bosancev, ampak se imajo vsi za Srbe. Bosancev pravzaprav sploh ni v Bosni, kjer so le Srbi, Hrvati in Muslimani. Bosanci so baje le na Fužinah...




Turistični ogled Banja Luke se je končal s stilom. Oz. zdravo. S "velikim točenim" sem se tako obvarovala pred srčnim infarktom, blagodejno vplivala na krvni pritisk, izboljšala spomin, zmanjšala nevarnost drisk (ki so na Balkanu zelo pogoste-salmonela party), zmanjšala stres (temu dejansko res verjamem in lahko potrdim), se uspavala (še kako res), polepšala kožo in še 101 razlog obstaja. In ker je en deci točenega Nektarja v samem centru zgolj 20 centov-kaj mi ga brani? Če kdo zaluta v Banja Luko mu svetujem lokal Posljedna šansa. Verjetno bo to prvič in "posljednič" da bo lahko pijan za ceno ene kokakole v Sloveniji. Prav ponosna sem na ta zdravstveni odstavek.

Ta slika je nastala pred Nektarjem in po
obisku pekarne. Logično kot
banjalučki čevapi.

En Nektar na dan odžene zdravnika vstran.
Ampak če zdravnik je seksi, pij Jelena (ki ga
po novem mastno drago prodajajo v Hoferju
).
























In prišla je pot iz centra z mestnim avtobusom (ki so jih projektirali Japonci, ker so moje noge predolge, da bi sedele), ki se je končala črno. Avtobus je povozil pešca in pešec je pobegnil s kraja zločina. To se zgodi samo v Bosni. In tako je bil prekinjen spanec mojega strica, ki je moral prižgati svoj novi avto ter priti po naju.

Naslednji dan, ob šestih zjutraj sem se odpravila dalje. Kam pa, pa drugič.

T=)

Ni komentarjev:

Objavite komentar