Riževo polje in kdo ima daljšega

MOTIVACIJA. Je sveža in minljiva. Motivacija za učenje. Motivacija za vozniški izpit. Motivacija za novo barvo las. Motivacija za spremembo. Sveža in minljiva. A zagrabiti in uporabiti jo moramo takoj ko pride. 

Menim, da je motivacija precenjena. Preveč se zanašamo nanjo. Da gresta trud ter rezultat in motivacija z roko v roki. Ne moreš le sediti in čakati, da boš motiviran. In ne moreš kar nehati, če motivacije ni ali je šibka. NE, NE MOREŠ. Simpl kot pasulj, ki ga ne jem.

Motivacija enostavno ne more biti odločilna, ker je zelo nezanesljiva in nepredvidljiva. Motivacije ne moremo izsiliti. Pride in gre ter nimamo kontrole nad njo. Včasih nam jo uspe priklicati, ampak tista je redko iskrena. Če bom naredil vse izpite, grem na Bali. A delam izpite, da bom fotografiral riževa polja na Baliju ali arhitekturo v Dubaju? Riževa polja in stolpnice so motivacija in pol, a ko je fotografija enkrat fotografirana je potrebno spet klicati motivacijo za naslednji korak. In če komu rata na ta način...kapo dol. Meni ne.

Meni je ljubša beseda ODLOČNOST. To pa je nekaj, kar lahko kontroliramo (in jaz kot controlfreak lahko to izkoristim v svoje dobro). Odločnost je nekaj, kar ni odvisno od časa, kraja ali drugih faktorjev (čeprav se ne bunim fotografiranjem riževih polj na Baliju). Odločnost je le princip "all you can put in". Kot v all-you-can-eat lahko daš na krožnik vse, tako moraš biti odločen z vsako kapilaro, nevronom in dlako. In včasih se nam v učenju, vožnji avta, odločanju za barvo, spreminjanju navade zdi težko, boleče ali brutalno. Skratka shitty. A to lahko ubije le motivacijo, prava odločnost je v teh primerih nesmrtna. Najboljša oblika jeze, je odločnost. Odločnost je torej potencialno v vsakem. Motivacija pa raste na riževih poljih v Baliju in jahanje kamele v Dubaju.

Čeprav je pogled od zgoraj lahko motivacija, je bila pa le odločnost tista, ki me je in bo pripeljala do vrha.

Leta 1776 so na drugem kontinentalnem kongresu ZDA izdale deklaracijo o neodvisnosti, s katero so razglasile avtonomijo od britanske vlade. Stavek, ki pojasni, zakaj je vleraj v vsaki drugi ameriški hiši visela zastava na drogu in zakaj je vsak tretji prebivalec nosil nekaj rdeče-belo-modrega in vsaka peta najstnica imela na nohtih poslikane ameriške zastave. In zakaj so vsi preko ocena gledali parado, jedli hamburgerje, vročepse in lubenico na pikniku ter nato zvečer tekmovali, kdo ima večjega. Ognjemet seveda... Ameriški odstavek se je končal. Ker so bili odločni, so imeli dela prost dan in so dan prej okupirali nakupovalne centre, kjer je zmanjkalo oglja za žar. Tuš razmišlja o izvozu drugo leto.

Do uspeha obstajata dve poti-ena je usoda in druga je odločnost. Sami pa dobro veste na katero tetko imate lasten vpliv in na katero ne. Ene tetke so pač trmaste tudi brez menstruacije.