Predlagam, da gremo najprej eno vajo (ali vsaj vizualizacijo). ker bi rada nekaj povedala in to čim bolj učinkovito.
Stojite z obema nogama na tleh (tudi če se komu ne da vstat ziher sedi z nogama na tleh ali pa na kolesih pisalnega stola. Tudi če kdo leži, ima nogi ki se dotikata podlage).
No in zdaj premaknite desno nogo za pol metra v levo-to je včeraj. Leva noga je v včeraj.
In zdaj premaknite desno nogo za pol metra v desno-to je jutri. Desna noga je že v jutri.
Točno na sredini, med obema nogama, je danes. Stopite tja z tretjo nogo. Kaj čakate? Gremo. A ni tretje noge (ali pa tudi če teoretično obstaja pa zagotovo ne seže do tal, ker je najdaljši v erekciji dolg malo več kot 34 cm)?
Kaj za vraga jo še vedno iščete?!?
Skočite z levo in desno skupaj in se naučite, da je treba živeti v danes. Da je edina tretja noga, ki dovolj močna za danes, sestavljena iz leve in desne skupaj. In ljudje tega ne počnemo, nočemo videti in nočemo soočiti.
 |
| Jaz-z obema nogama skupaj. Danes in vsak dan naprej. |
Danes si, jutri te ni.
Ljudje nismo mačke-nimamo več življenj, Ne moremo pasti iz 10 nadstropja in še vedno hoditi. Ne moremo vrniti včerajšnje izgube bližnjega. Ne moremo preživeti strelov teroristov jutri. Ne moremo. Lahko pa danes podarimo svojemu bližnjemu objem in jutri ne odpotujemo v Tunizijo. To lahko. Čeprav v življenju na žalost ni zagotovil, da nam ne bo prav zdaj spodrsnilo na banani in bom padli na steklo, ki nam bo porezalo naš Cor in bo izkrvavel, kakor je takrat, ko nas je zapustila naš prva ljubezen (spet malo pretiravam z napletanjem zgodbe). Lahko omilim-ni zagotovila, da vas ne bo bolela glava in boste dobili sončarico zaradi 20min čakanja na avtobusni postaji.
Lahko pa poskusimo. Danes živeti in le obstajati. Z obema nogama na tleh. In če se komu zdi, da je vse lepo in krasno v teoriji (ker ga jutri čaka izpit npr.), mu lahko povem, da dokler verjameš, da je to teorija, bo tako tudi ostalo.
T=)
P.s. Tako poučen blog sem pokvarila z naslovom. A nimam druge ideje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar