Moj Superman si ne želi biti Kenija

Ljudje si želimo biti kot nekdo drug. Večina nas. Vedno in povsod.

Želimo si peti kot Kelly Clarkson. Želimo si plesati kot skupina Maestro. Želimo smučati kot Tina Maze. Želimo biti pametni kot Einstein. Želimo risati kot Picasso. Želimo biti hitri kot Bolt. Želimo igrati nogomet kot Messi. Želimo rešiti svet kot Superman. Želimo zdraviti kot Dr.House. Želimo družino kot v Sedmih nebesih. Želimo biti lepi kot Nick Bateman ali Megan Fox. Želimo imeti ritko Lopezove in denar Hiltonove. In tako dalje in tako dalje. Seznam brez konca.

Ampak zakaj si želimo biti kot kdo drug ali imeti življenje kot kdo drug, če ta drug že obstaja in eno življenje ima lahko le eno telo? In ali ni tako, da je na drugi strani ograje lahko trava tudi manj zelena?

Najlažje je reči: Be yourself. Kako naj bom yourself, če ne vem kdo je ta Yourself in kako naj bi se obnašal? Tukaj pa lahko odgovorim le to: Youself je tisti, s katerim je treba imeti zmenek vsak dan (čeprav sem sprva mislila da je to moj princ na belem konju, ki ga še ne poznam osebno, a mama trdi, da nekje obstaja-in jaz ji ne verjamem). Ga odkrivati, spoznati, videti njegove hibe in prednosti, čutiti njegov jok in smeh in razvijati film naprej. 

Jaz ne pozna prav in narobe. Jaz je jaz. Jaz. In bolj ga sprejmeš in razvijaš, večji je. Marsikdo se v življenju sploh ne zaveda tega, kdo je. Samo živi, ker je vse gladko. Ker mu uspe biti Bolt, Dr.House, Messi in Bateman. Ker misli, da je Superman. Ti ljudje živijo avtocesto in tudi po avtocesti se pride do konca. Včasih jim zelo zavidam. A velikokrat ne. Vsaka solza nosi novo krivuljo in vsako odkritje le pomaga razumeti, kdo smo. 

Danes je bilo potrebno le to na sliki - da sebi nekdo sem. In tako tudi včeraj in tako tudi jutri. 

Danes je Slovenija Yourself. Dan državnosti ali dan, ko morajo vse slovenske družine zjutraj v nabavo in po pikniku v naravo na sprehod. Tako da je povsod gužva in je moja sprostitev malo težja-a ne nemogoča. Slovenija je že 24 let le Yourself. A to ne pomeni, da prej ni obstajala. Morda moramo začeti verjeti enako o sebi. In si ne želeti biti Kenija.

Nekje na koncu baje ugotoviš, da ni pomembno želeti si biti nekdo drug, ampak iskati tiste, ki si želijo biti kot ti. In to ni samovšečno. Niti malo... Tako le sprejmeš to, kar vidiš v ogledalu, sveže pomiti šipi od maminega avtomobila ali ugasnjeni televiziji. Tako se ti zazdi, da želi Kenija biti Slovenija.

In potem ko nekdo smo, nam je vseeno kdo smo. Potem je dan državnosti vsak dan in zastava obešena vsak trenutek življenja. Potem postanemo svoj Supeman.

T=)