Lutka s prazničnim krikom

Danes je praznik in trgovine so najkasneje ob treh zaprle svoja vrata. Lahko bi pisala o kakih dejstvih tega enaintridestega, ampak o tem smo se učili v šoli, brali v časopisu in na internetu ter poslušali na tv. Malo mojega pogleda: Komercialno gre za praznik žensk in moški se spet počutijo manj vredni. Nekomercialno gre za reformatorske zgibe Martina, ki je enkrat nekaj nabil in s tem naredil reformo. Eni pa skoz nabijajo, pa ne nastane nič reformnega. Ja dečki, treba znat... Čeprav nabiti in ne pustiti posledic, si tudi zasluži pohvalo. Razen če se nahajaš v tistih stereotipnih letih, ko tvoji starši pričakujejo vnuke. Naj se ustavim še malo pri komercialnem prazniku. Se vam ne zdi, da si ženske resnično zaslužimo tudi ta praznik? Prava umetnost je kljub krčem ostati nasmejan in kljub nosečniškem trebuhu leteti na metli (beri:kuhati). Zato se mi zdi upravičen praznik. Samo kaj ko nam noben žal ne bo podaril rož (no razen ko bomo pokojne. Kruta resnica dneva pred prvim novembrom). Sicer pa si jaz na današnji komercialni reformatorski dan želim le, da ga me nekaj ogreje. Že cel dan so moji receptorji za toploto v neaktivni fazi. Njihovo vlogo so pa očitno prevzeli bolečinski, ki so se navsezgodaj aktivirali in jih nič ne inhibira. Ni lepo biti čarovnica... Čaj? Objem? Juha? Ljubezen? Odeja? Dom? Termofor? Ogenj? Jopa? Alkohol? Mislim da ima največ potencialov slednji...a potencialov na reformatorski dan res ne bom izkoriščala, ker se želim jutri zbuditi zgolj z eno mačko v hiši.

In po popoldanskem ogledu The conjuring imam občutek,da se ne rabim bat za dejstvo, da se bom zbudila, ker je pod velikim vprašajem, kako bom danes zaspala, ko ne morem nikak pri prižgani luči. V temi pa bo....bom vidla. ;) priporočam. Sicer me je konec malo razočaral, ampak igralci so pa ena a. Vsak je dober za svojo vlogo. Še lutke si zaslužijo Oskarja...ali pa vsaj Viktorja. Film te zapsihira in v tebi prebudi dvome. O duhovih, demonih, preteklosti in prihodnosti, lastni duši in telesu,...skratka o vsem. Ampak če nimate zvočno odpornih sten, potem ne gledat. Sicer pa pogumno...

Praznik gre h koncu in nov se bo rodil. Ampak jutri bodo trgovine zaprte in nas, narod potrošništva, bo najbolj skrbelo dejstvo, da je nekdo lepše uredil grob. In marsovci se nam bodo spet lahko smejali...

T=) 

lizanje, craving in žvekanje

Začel se je podaljšan vikend za večino državljanov naše države. Včerajšnja turbulenca je prišla za mano in danes sem hin na zelenem kavču pod oranžno odejo in ližem rdečo liziko v obliki srčka v ustih, ker je stala ravno toliko, da sem si jo mogla privoščit, da dobim tisto dodatno piko na svojo Pika kartico. Ah to potrošništvo! A tokrat mi ni žal...

Je kdo slišal za Reduser? No, jaz nisem vse do danes. Sicer pa gre za tako ali tako mlado zadevo. Tarčna populacija te aplikacije so uporabniki drog, ki se zavedajo svoje težave in bi radi tudi kaj naredili v smeri očiščenja. Samo e-mail in geslo (kot povsod na netu) in že si noter. Sledi vodenje lastnega "dnevnika" počutja, aktivnosti, uporabe drog,... Uporabniki se lahko povežejo tudi s strokovnjaki. A ni nujno. Lahko zgolj vodiš vsak svoj odmerek in craving. Lahko se pa zgodi, da ti ob tem tudi kaj drugače klikne v glavi. Čeprav vem, da bo težko... Tudi naše ministrstvo za zdravje je podpornik te aplikacije, kmalu pa se na seznam podpornikov nameravata vpisati tudi Andoid in IOS (seveda. Kje pa njiju dandanes ni?). Rečem lahko le, da svaka čas, če komu rata priti na čist pH in ravnotežje elektrolitov (pač vsega možnega) v krvi. Res. Bitka je težka, a tudi Grkom je uspelo zmagati Perzijce ^^

Afera žirafa. Nezemljani se ziher pot tleh mečejo od smeha, ko gledajo na Zemljo. Novozelandec si je namislil eno bedarijo in zdaj ves svet (vključno z mojim socialnim krogom) menjuje prikazne slike na Facebooku. Zemljani postajajo žirafe (na žalost) in žirafe postajajo ljudje (na še večjo žalost). Koliko žiraf je postalo človek v zadnjih dneh in koliko ljudi je zažvekalo travo za kosilo? Samo dokaz, da na svetu uspejo samo neumnosti. Ampak vsaj trava je dobra... Me pa zanima, koliko je še pravih ljudi po Kriteriju žirafa med nami.

T=)

filozofija belega madeža na avtobusu

Ko zjutraj zvoni budilka in nastaviš dremež - ali bolje rečeno, misliš, da si ga nastavil. Nato seveda zaspiš in se zbudiš prepozno. Šibaš na avtobusno postajo in vmes počneš vse, kar bi moral zjutraj v jedilnici in kopalnici. Avtobusa od nikoder (tipično). Kmalu ga zagledaš, ves vesel. Se usedeš vanj in dobiš upanje, da prideš z zelo majhno zamudo. A avtobus na naslednji postaji dobesedno crkne in doživiš svojo drugo avtobusno evakuacijo. Še vedno ne obupaš in počakaš na nov avtobus. Naskočiš svoj sedež in se po daljši poti odpelješ na faks. Med vožnjo opraviš še zadnje popravke na poročilu, ki ga nato nepravočasno oddaš, ampak oddaš. Na faks zamudiš (čeprav hitro skužiš, da se ti zamuda ne bo poznala na znanju). Ko zadihaš, spoznaš, da nimaš s seboj opreme za popoldanske vaje, zato se zaveš, da te čaka laufanje. Ponovno. Po predavanjih odhitiš na bus in ga tokrat ob času ujameš. Odpelješ se domov, pokličeš Kitajce in čakaš v svoji neurejeni postelji, kjer izvajaš globoke meditacijske procese. Ko "ugrizneš" v omako, uvidiš, da je pekoča. Nato se počasi odpraviš na vaje in na avtobusni postaji ugotoviš, da ti manjka telefon (100tič do zdaj). Vrneš se ponj. Ujameš naslednji avtobus in greš na vaje. Pred vstopom v laboratorij te pritisne lulat in namočiš plaščev pas v wc (zdaj vsaj vem kako se spere flek iz plašča, ker ko se je namočen del posušil, belega madeža ni bilo). Med umivanjem rok se pogledaš v ogledalo in vidiš zelo zelo grd razgled. A ti v možganih odmeva Werner s svojo pesmijo Ne gane me in te lasten odsev res ne gane več. Ob hoji po stopnicah se spotakneš. V laboratoriju gre vse narobe in v trgovini je zmanjkalo pomaranč. Greš dalje.

Dolg uvod je posledica prikaza, da nesreče, slab dan in "vsenarobe" niso le miti, ampak tudi resnice. In kaj takrat? Kaj storiti, ko bi lahko bilo le huje, če bi imeli boreliozo in luskavico(btw.danes je svetovni dan luskavice)? Hja. Enostavni dve čarobni besedi upoštevaš. Greš dalje. Z dvignjeno glavo, namočenim plaščem, brez bele halje ali z njo, z avtobusom ali peš. Enostavno greš dalje. Tako kot Natalija Verboten zaradi blokirane pesmi. Tako kot prebivalci bloka v Domžalah zaradi izgube domov. Tako kot poletje, ki hodi po jeseni. Tako kot vsak tretji, ki se zbuja z bolečim hrbtom. Greš dalje. Tako kot čas. Hudo bi bilo, če ne bi šel in hudo je, ker gre. Težko je iti dalje, hkrati je najlažje prevrteti uro naprej (osebno jo raje premikam nazaj-zlasti zjutraj). A to je narava. Naprej, naprej, naprej. Pa čeprav ti skala (kaj skala, celi Mount Everest) zastira pogled.

Dovolj tajanirnega filozofiranja. Just listen to Daniel's Bad day.

T=)

Balanciranje poljuba med umikom

Kako vedeti, kdaj se umakniti? Kako vedeti, kdaj se umakniti, da vam ne bo stalaktit (al stalagmit?) padel na glavo? Kako vedeti, kdaj se umakniti in utihniti? Kako vedeti, kdaj se umakniti, da vas ne bo napadla stara teta na troli, ker ji stojite na poti? Kako vedeti, kdaj se umakniti, da ne boste vi obtoženi za dejanje? Kako vedeti, kdaj se umakniti, da ne bo zamere in krvi? Kako vedeti, kdaj umakniti cestninsko postajo (ja Darsovci očitno ne vedo)? A kaj ko je jama tako lepa in ravno na tistem mestu na troli najbolje vidite ekran z novicami? In kaj ko ženske (vsaj iz svojih pogledov na zadevo) težko utihnemo in se umaknemo? No...Dars je začel z umikanjem. Ampak traaaaja. In ali je kaj bolje? Namesto za 40 stoji znak za 60. In nikomu ništa... To je najbolje. Balance (kot žvečilni gumiji z okusom borovnice, ki so v akciji v Mullerju). Umik, a ravnotežen. In nato lahko izpišemo še konstanto ravnotežja, ki se v tem primeru sovpada s konstanto umika. Problem rešen? No ja... Ali pa se še bolj zaplete. A nikoli ne veš, kako je prav. Nikoli, nikoli, nikoli. 

Zdaj pa sledi odstavek, ki ga je navdihnila moja inovativna ilustracija žabca s krono in balonom v obliki srčka v roki in inovativna preobrazba bloga. Najbolj inovativno podjetje na svetu bi naj bilo podjetje Apple (zato je iphone 200eur dražji od ostalih telefonov). Sledi mu google (ker on je itak sin od Chuck Norissa, ker pač vse ve). Zadnja stopnička pa je v lasti Samsunga (zato je S4 100eur dražji od ostalih telefonov). Merilo je vlaganje podjetij v dvojni R - raziskave in razvoj. Čeprav bi bilo za človeštvo bolje, da bi na stopničkah bilo kako medicinsko ali farmacevtsko podjetje, saj bi razvoj teh področij verjetno olajšal gluhemu, da ponovno sliši; slepemu,da ponovno vidi; žalostnemu, da je ponovno srečen; tistemu z rakom,da si raka skuha raje za nedeljsko kosilo; tistemu z AIDS-em, da ostane zgolj z jajcem (ali v primeru osebe moškega spola z najmanj dvema)... A kaj ko vsi najraje vprašamo kaj Googla in imamo pameten telefon v žepu (če ga seveda dobimo not).

Žabec še ni dobil mojega poljuba. Me je strah kaj bo? Ali pa bo postal princ in bom jutri objavljena v Lady na straneh, kjer lahko gledamo royalties? Ali mi bo žabec izpustil balon v obliki srčka in mi podaril krono in bom spet v Lady? Nič od tega ali karkoli drugega.

T=)

Objemi mi me kakor krompir!

Vsak dan se začne z novim jutrom in konča z novim večerom. Vmes je pa kar nekaj ur življenja. 

Nikoli nisem popolnoma razumela objemov. Zakaj se ljudje objemajo?  Nikakor nisem razumela, da bi bil lahko objem nekaj tako nujnega, ampak počasi tudi to razumevanje prihaja. Zanimivo, da slovenska wikipedija tega izraza seveda ne zna razložit. Ampak hvalabogu da znam vsaj toliko angleško, da sem "izvedela" nekaj dejstev o objemih od te magične vsevedne tete, ki pa nimajo nekega pretiranega čustvenega izvora. No in če strokovno prevedem in povzamem, gre za neverbalno komunikacijo, v kateri dve osebi (tu bi jaz malo definicijo spremenila, ker včasih pomaga tudi objem vzgalvnika ali celo plišaste živali...-kot recimo včeraj) drug drugemu ovijeta roke (in moja teorija se podre, ker vzglavnik nima rok. ali pa zgolj teta Wikipedija tokrat ni tako verodostojen vir? vsak naj presodi sam.) okrog pasu, vratu ali hrbta in se ob tem stisneta. In na wikipediji je dodana še definicija Group hugga, ampak lahko preskočim prevod, ker itak vsi vemo kako to izgleda iz vseh ameriških najstniških filmov in serij. Ah ti objemi! Skratka, če vam kdo ponudi objem, ga sprejmite, saj je zelo hudo, ko bi ga radi imeli, pa ga ne dobite. Tako kot vse...

Prvi alpskosmučarski vikend je za nami. Za ene malo manj uspešen, za druge bolj. Ampak to je komaj prvi. Do konca sezone bo dopizidilo gledalcem in tekmovalcem... ni se za bat. Pa še OI so vmes... uf. to bo težko letošnje izpitno obdobje. Sem pa danes izvedela, da sem stara toliko kot krompirjeve počitnice. In ironija, niti to mi jih ne bo prineslo nazaj...

Jutri je nov teden. Tokrat ima prazničen konec. Ampak Božička ne bo (kljub božičnim in novoletnim okraskom v vseh trgovinah).

T=)

Ob vrhuncu nabrekajo češnje

Puščičenje. Če ste ali niste slišali za ta izraz, meni gre na živce. In ne zaradi svojega kompliciranega pomena, ampak izključno zaradi prizvoka, intonacije oz. izraza kot takega. "P" se itak ne sliši (oz.ga komot zamenjaš za kako drugo črko...). "Ušč" pa naredi tako grmaso z mojimi ustnicami, da me del med ustnicami in nosnicami kar zaboli od nagubanja (ja. uradno je to najbolj ubijalska kombinacija za organ ljubčkanja). Potem sledi "i", ki marsikatera preširoka usta še dodatno raztegne in povzroči nabreklost. "Čenje" na koncu poskusi zadevo nevtralizirat (torej popraviti vaš obraz iz kislosti v normalo), a je za to malce prepozno. Sicer pa je ravno tako izraz zelo naporen tudi za vaš slušni del čutil. Če izgovarjamo naglas: Puščičenje. Puščičenje. Puščičenje. Puščičenje. Puščičenje. Puščičenje. Puščičenje. Puščičenje. Puščičenje. Puščičenje. Puščičenje. Puščičenje. Puščičenje. Puščičenje. Auč. Res. Jaz bi v tem trenutku prenehala brat blog zaradi nadležnosti. Ampak je kar je. Tak jezik imamo. Arrowpushing je pač puščičenje, ki se pa velikokrat sliši celo kot koščičenje in zato sem danes med predavanji o puščičenju (več kot pol časa sem mislila, da profesor dejansko izreče besedo koščičenje - upam da je to zgolj posledica jesenske utrujenosti in ne začetek kakih slušnih težav), razmišljala o češnjevem kompotu. Je pa ta-stvar-na-p eden izmed redkih izrazov, ki jih Google ne pozna. Torej kdor ne ve, kaj bi to lahko bilo, mu svetujem, da naj ostane v nevednosti. Nas bo več...

Lepša beseda: petek. Imamo pa novega C.Greya, ki pa deluje veliko bolj mlečno kot prejšnji. Zgolj upam, da bo ostal in ne bo pobegnil kot njegov predhodnik. Čeprav vloga bo težka in zanjo moraš biti vsaj čokoladno mlečen. Drugače te strast odpihne in utoneš v pozabo. No sicer pa "ta novi" pozira za Calvina Kleina in najverjetneje ne gre za Milka bubble. A še vedno vztrajam, da deluje mlečno... A koga briga Hollywood, ko se bo jutri začel svetovni pokal v alpskem smučanju in bo naša Tinca spet naskakovala odre in doživljala svoje vrhunce kariere. Temu jaz rečem erotika in čokolada. Ne pa petdeset odtenkov sive... Borba, borba, borba. To je tisto, kar pelje do konca in še dlje. To je tisto, kar te ne uniči in razneži. To je tisto, o čem sanjariš in nato sanje uresničiš...

T=)

turbulentno odprtje na kavču

Današnja turbulenca od dneva me je pripeljala do točke, da je kavč edini izhod.

Začelo se je bučno (ne v smislu sinonima za "precej glasno"). Moji novi melodiji, ki me zbudi vsako jutro (beri: budilka) se reče Broccoli salad. Kljub moji izraziti domišljiji pa zjutraj nisem videla ne brokolija in ne solate. Zgolj svoje trepalnice, ki so hrepenele po tem, da prekrijejo zaveso čez beločnico. Morda pa bi lahko posikala kako melodijo z naslovom Sezam, odpri se! Čeprav danes sem bla srečna, da se je hrustljavi sezam odprl, ker so me v sanjah preganjale kamele.. A to je bil zgolj prvi val, ki je zadel mojo telesno obalo. Prvi je najmanjši in nakrajši. Nato pa postajajo vse bolj podobni cunamiju. Nato pa še mačka gre prek ceste (in niti pljunit več ne pomaga) pa vse do stanja po-na kavču.

Le 22 jih je bilo. A o njih bo jutri govoril vsak časopis, spletni portal, čakalnica v frizerskem salonu in pri zobozdravniku, revija za ženske ipd. Gre seveda za povabljence krsta malega princa Georgea v palači Svetega Đejmsa. Sicer pa je v naši državi danes tudi bil kak krst. Za koga npr. prvi letošnji kolokvij. Čeprav ga nisem "zalila" (ker ni bilo razloga oz. nisem prej nabavla kake etanolne substance) je pa kolokvijsko leto krščeno. Glavno, da sem humana oseba, ki v sili skoro pozabi številko rešilca oz. vedno ugiba ali je 112 ali 113. No, in 112 je. iz prve... Čeprav ne želim, da kdo kadarkoli zavrti to magično cifro. ^^

Zdaj pa Piluse sušit in aceton po Unguisih polit. Potem pa bodo vsi režnji možganov doživel izklop. Upam da ne za vedno...

T=)

toplotni receptorji za inferno ljubezni

Kaj je naključje? Da med brskanjem po telefonu in mp3jem v ušesih, na telefonu med novicami na fb zagledam sliko Leonarda Dicapria in na mp3 začne igrati My heart will go on. Z veseljem bi rekla, da mi to izzvabi lepe spomine, a ne morem.xD Spomnim se na nočno potovanje z avtobusom na Švedsko, ko se je vrtel Titanik (v filmski obliki) in jaz nisem mogla zaspat zaradi zvokov nalaganja premoga v ladjo. Zanimivo, da sem takrat registrirala zgolj te zvoke kot moteče.... A pesem sem vseeno poslušala do konca. Ker Titanik je pač Titanik. Sinonim za tek ljubezni čez ovire (in tik za ciljno črto je oba tekača zadel infarkt. kruta resnica...)In draga pokojna Whitney je tudi znala pet (raje nisem pela zravn nje, da se ne bi začela v grobu obračat in da ne bi mimoidoči oglušeli...)
 
Po sprehodu mimo izložbe, me je pribilo na pete. Zagledala novo knjigo Dana Browna. Inferno je sicer izšel že predvčerajšnjim v slovenščini, a me pot ni nanesla prej mimo. Kot precej neknjižnega molja (zlasti odkar sem na faksu) mora biti res dobra knjiga, da me na pete obrne. No in vse Dan Brownove do zdaj so mi ble prava vroča čokolada za moje toplotne receptorje. Tako da ja, malo sem pogooglala o tem Infernu in žalostna ugotovila, da knjiga v angleščini obstaja že od maja (sem rekla da se je knjižni molj iz moje rane pubertete popolnoma izkorenil-branje 24ur.com in novic na troli ne spada med molje, ampak knjižne pršice). No in zdaj k Infernu. Tokrat bi se naj Brown posvetil Božanski komediji in spet aktiviral svojega Langdona (ki ga bo tudi tokrat spremljala lepa ženska. Hvalabogu tudi pametna, če je medicino končala...). Na zadnji platnici knjige piše: Išči in našel boš! Pa bom res? Ali ne vidim in nočem najti? A tudi slepec kdaj spregleda in otrok kdaj ni več trmast... Ah. To sum up... Mnenja o knjigi žal nimam. Morda ko jo preberem pa bo? xD Ampak to šele, ko bo čas (torej poleti-.-).

Sicer pa je na našem planetu vse po starem, v pričakovanju Lige prvakov in novih jutrišnjih izzivov (ki jih pri meni ne bo zmankalo do večera -.-).

T=)

lulanje na letalu in mrk

Po tako turbulentnem jutru, ko je zajtrk v naglici pristal na obrazu namesto makeupa (dobro da me na avtobusu nihče ni poznal) in da je čaj z rumom povzročil opekline 2.stopnje na mojem jesenskem plašču ter opekline 3.stopnje na mojih dlaneh, lahko rečem, da je dan minil brez kakršnihkoli produktivnih dejanj... Kako pohvalno! A zgodil se je pretres na spletu, kjer smo bili priča mrku Facebooka (in mama ni nič klicala-morda pa le ni tako zavzeta uporabnica...al je pa zgolj bila kje brez wifi). Če se kdo vpraša, zakaj je pogledal danes na fb (večkrat) in so bile novice vedno enake,je to zato ker so njegovi frendi doživeli twilight without being Robert or Kirsten. A bolje zdaj, kot pa pred kakim izpitom (vsaj zame...-kljub temu da se sliši malce smešno). Je pa zanimivo, da pa tisti uporabniki, ki mrka niso doživeli (ali pa so si nadeli kaka specialna očala), sporočajo nesrečnežem, da Ostanejo močni. Ah, kam gre ta narod? Saj ne vem, ali je bolje kaditi travo ali žalovati, ker ne moreš na facebook objavit, da bi rad na wc, a ne moreš,ker je na letalu prižgan znak za varnostni pas in moraš sedet. Aja, na letalu ne smeš sploh bit na telefonu...but you get the point. No in problem mrka je postal globalen. Ampak ljudje tako ali tako nonstop doživljamo kake mrke. Mrk v odnosih, mrk v besedah (to bi jaz rabla, da bi bla večkrat tiho), mrk med poslušanjem na predavanjih (pogost pojav pri meni), mrk v ljubezni, mrk v znanju, mrk v delovnem zanosu, mrk v tem kaj bi danes kuhali,... Ampak včasih je treba doživeti mrk, da bi človek spregledal in videl mavrico (ki sem jo zjutraj po lastni krivdi zamudila -.-). 

Mene pa je v to, da moram Ostati močna, ni pripravil ne mrk in ne smrt Titove Jovanke (naj počiva v miru v Hiši cvetja). Danes sem naredila čistko namizja svojega telefona in Pou je šel pod rušo. Žal najverjetneje niti v bližino Hiše cvetja, ampak zgolj v kak multimedijski odpad mojega telefona s tako velikim ekranom, da ne moreš s palcem dotaknit njegovega vrha in tako ugasnit zvonenje (zato pač zazvoni med predavanji...). Ah, naj počiva dragi drekec v miru! (kaj pa je bil non stop dirty-higiena je na prvem mestu xD). Nova igrica je pa tudi že gor na ekranu.^^

Po prebranem lastnem blogu sem ugotovila, da ni niti namigov ne niti konkretne perverznosti. Zato pa je bilo branje tako bedno.

T=)

fatalno rdeče brejkanje postelje

Kruta resnica je,da nas večina spolno zavednežev išče samega sebe. Bodisi z manj ali več dlakami oz. joški. Temu bi lahko rekli (torej se obeta nov taja-izem): novodobno nabiralništvo mesa. Vsekakor gre za vrsto nabiranja in za vrsto mesa. No potem pa sledi nabiranje poročne obleke v katerem izmed katalogov ali salonov... Tako. Nehala se bom pritoževati nad dejstvom, da je moja hladilna nakupovalna vrečka iz Hoferja prazna (ker pač meso baje mora biti na hladnem bom tokrat bila neeko in uporabila sintetiko) in se bom posvetila moji ljubezni zadnjega tedna, ki mi je skoraj vsak večer grela (sicer posredno) posteljo.

Gre za Walterja White-a, s katerim sva dobesedno Brejkala bed. Seveda ne v smislu kot bi lahko prebrali v kakšni nesramni knjigi, ampak zgolj tiste vrste "bed", ki nima rjuhe čez. Ne bom spoilala, kako se je končala njegova pot, ampak zgolj moja. Nekako nisem napolnjena. Jaz bi še! Ampak konec je moral bit. Psiho al nepsiho... Sicer bi jaz drugače končala serijo, ampak nimam pojma kako. Sploh ne vem, kaj sem pričakovala... Happy end? Ne. Sad end? Ne. Da mi ne uide kakšna podrobnost vsebine, bom prešla na debatiranje o trajanju serij. Kot se vse enkrat konča, se tudi serije. Ene prej (npr. tiste ki jih očitno ne poznam.xD), druge kasneje (npr.tiste ki jih gledam namesto da bi kaj koristnega nardila). A vse ima tudi svoj rok trajanja. In vsekakor ne sme predolgo bit v hladilniku. Dexter-4sezone bi bile dovolj. HIYM-4. sezona bi pa res lahko razkrila, who the fuck je mama. Prison Break- kljub omamnim tatoojem (ki sicer niso bistvo) W.Millerja, bi zadoščale že 3 sezone. Gospodinje-po drugi sezoni sem nehala... House-ravno prav,ker površinsko zhodbe niso preveč povezane in ne rabiš sproti gledat (al pa moj brain ne vidi povezave...kar je tudi možno). Da ne naštevam preveč in da si ne vzbujam slabo vest, koliko časa je šlo v brezdelje, bom naredila zaključek. Ena izmed redkih serij, kjer bi z veseljem prebavila še kak večer, je Breaking Bad. I guess I may have choosen right college... Poti so mi odprte. Čeprav se ne bi branila sodelovanja s Pinkmanom, pa verjamem, da bi bila boljši diler kot proizvajalec... 

Samo meni rata razkrvarit prst med preoblačenjem. In to ne grobih in hrapavih kavbojk, ampak gladke in mehke trenirke. In tako je moj sredinec dobil gratis lakiranje danes. Barva: fatalno rdeča. Dobesedno...

T=)

Nogometne murke konsistirane v žemljici

Lady Gaga ima svojega. Tudi Justin Bieber in pokojni Jackson, pa David Beckham in Ronaldo. One Direction so pred kratkim tudi dobili svojega (kljub dejstvu da jih je 5 (upam da sem trofla) so dobili zgolj enega...). Rihanna, Christina Aguilera, J.Lo, Fergie, Madonna, Avril in podobne, so že veteranke pri tem-prave mame. Tudi James Bond dobi z vsakim filmom novega (zraven dobi še novo seksi ljubimko, suknjič in pištolo). Tudi v Adidasu, Nike-u, Pumi, HugoBossu, Tom Tailorju in kaki trgovini s svojo znamko ga je mogoče kupiti (osebno svetujem Zaro, ker tam imajo najboljšega in najokusnejšega po mojem mnenju). Pomembna je oblika in konsistenca. Ne preveč in ne premalno, ravno prav. Sočen, mamljiv in dovolj časa "trd". Fatalen in usoden za vsako poigravanje...  Parfum (le kaj drugo bi lahko od Michaela Jacksona še ostalo?). Vsi stavski tega odstavka so nastali izključno kot uvod naslednje novice, ki sem jo nekje zasledila. Ne se bat, ni naš Damjan Murko zmešal svojega parfuma (v katerem bi lahko gotovo vonjali dobre dedkove kisle "murke" in bili Srečni ker smo). Gre za British hitthing. Otočani so na trg poslali eau de toast. Dejanski parfum z vonjem po kruhu... Čeprav je limited edition in bo dostopen le peščici, menim da gre za dobro idejo. Komu pa ne diši sveže pečena žemljica? Za veliko ljudi (zlasti moškega spola) sicer ni nujno da gre za pečeno žemljico, ampak... You get the point. Dovolj je bilo pisanja o tej omamni zadevi. Naslednjič, ko ga boste uporabili, se spomnite na murke in žemljico... Da bo sam efekt parfuma pristal na pravih mestih vašega telesa, ker baje se tako ali tako špricamo tam, kjer hočemo biti ljubljeni (dobro da je srce notranji organ in vse pristane na kvadraturi mojega Cutisa...)

Slovenci pač nismo nogometni narod, ker danes ne žaluje noben (razen kaka vdovica al vdovec, ki nista podedovala moneymoney). Tudi Srečko Katanec je z igro fantov po vseh izjavah sodeč zadovoljen. Potem pa je dodal, da se je s fanti dogovoril za tako tekmo (aha. zmenli so se, da morjo zgubit? No saj Švicarji so ziher vsem podarili kako uro. Pa še za punco...). A treba je priznat. Karte za Brazilijo so tako ali tako predrage za našo državo, kjer je recesija ustvarila še svojo spletno stran (recesija.si-no shit^^).

T=)

jabolčna čežana na tepihu ljubezni

Neverjetno. Po dognanjih neke ameriške raziskave naj bi 20% anketirancev uporabljalo pametni telefon tudi med spolnim odnosom. Sicer ni definirano kaj so z njim počeli... Lahko se "tolažimo" da so uporabljali fotoaparat, ker roko na srce, bi to bila ena izmed edinih predstavljivih stvari. Ah, mi ljudje moderne dobe! Samo da ni ona igrala igric in on smsal prijatelju... In namesto, da bi povedala kaj pametno iteligentnega in študentki primernega, sem naredila odstavek zgolj o pametnem telefonu. Moj je tudi pameten, odkar ima pametne ljudi v imeniku... Čeprav sem mi definicija "pametni telefon" ne zdi ravno primerna, ker mu precej znanja daje internet in kakšne aplikacije. Morda je zgolj "iznajdljiv" in "izkoriščevalski". A kdo bi se kregal s šefi Jabolka in šeficami Samsunga... ostale "mini" firme pa dandanes zgolj delajo jabolčno čežano z aromo samsunga.

Danes nas čaka Dan D v Bernu, kljub temu da je Švica vedno nevtralna v spopadih. Verjetno pa ni Dan D samo v Bernu... Večina reprezentanc ima bolj majavo posadko in bo za Izkrcanje v Braziliji potrebnih še nekoliko minut laufanja sem in tja po zelenem tepihu. Torej če nimate kaj bolj pametnega za početi danes, lahko svoje glasilke in vzdihljaje premikate pred malim ekranom. A raje pojdite kam na lušno... v kake tople kraje. Vsaj v srcu naj bo toplo (baje pomaga tudi, če se zaljubiš...a Mercator je samo par minutk vstran in namizno vino za 1.49cente bo tudi dovolj za več topline. Čeprav pa je prva opcija gotovo bolj zdrava. A ni pravega recepta kako do nje... Je sploh na recept?)

Zdaj pa pred ekran in na telefon, kjer me čakajo polimeri.

T=)

Billy vedno prime

 "Willy" is a term used in polite conversation instead of "penis". The word, Willy, implies the penis in a flaccid state unless it is explicitly stated otherwise. By using the term "willy" it desexualises the male member and allows one to talk about cocks while your mother, wife, or grandmother is listening. Anyone older than this will need to be reminded what a willy is. Women use the term in front of males because they dont want to seem slutty by calling it a stonker, a beaver basher, or a tool. (vir: Urban Dictonary). A moj faking najljubši film je Free Willy ?!?! Če ima človek vsaj malo potreb, bo dobil kakšno čudno asociacijo. Zakaj morate moški imeti Willya? Bilo je danes na kosilu, ko sem izvedela za ta izraz in moje otroške sanje o orki Willyu je napolnilo vse drugo. -.- Zakaj za vraga ne bi mogli moški imeti Billya!?!

No in ko sem že začela nostalgično, naj v tem slogu tudi nadaljujem. Adventni koledarji so že na policah in v Mullerju so znižane igrače in zraven slogan: da za božične nakupe nikoli ne bo prepozno (naslednji teden lahko pričakujemo barve za pirhe v posebni ponudbi?) A najlepši spomin na Božič so gotovo filmi Sam doma, kjer se Kevin spoprijatelji s teto "ptičarko" v Central parku in kjer avtek na daljica povzroči kaos. Pri nostalgiji ne gre mimo Beethovna, Denisa Pokore, dvojčic Olsen in njunih potovanj (kjer sta vedno spoznali same hot in voljne fante, ki so mislili, da sta onidve popolni...ah), Matilde in še kak film bi se našel. Ah ti mladinski filmi, ki so skorajda že veterani na slovenskih komercialnih televizijah, a vedno primejo. Vedno z veseljem pogledamo kakšnega izmed njih in se nasmejimo, čeprav že 10tič. Risank tokrat ne bom obdelovala, ker ne želim, da se moje sanje o Slikarju Bojanu razblinijo (čeprav dvomim, da bi kdo uporabil ime Bojan za kaj svojega...a nikoli se ne ve...fuj! Bojanovo izlitje rumene barve. Na platno seveda...fuj fuj fuj).

Sicer pa v naši deželi nič pretresljivo novega. Niti težko pričakovanega sonca v ljubljanski kotlini nismo videli. Ali pa sem bila v predavalnici...

T=)

Od ciljanja do skorajšnjega izlitja na klopci pod Soncem

Končno me je spet božal. Končno mi je spet mršil lase. Končno sem ga lahko slekla. 

Sonček, veter in plašč nadomeščajo vse osebne zaimke v prvih treh povedih. Na žalost... Čeprav je lepo vreme danes zagotovo bilo nekaj prijetnega. Upajmo da bo trajalo. In da bo tako tudi v ljubljanski kotlini, da bom lahko preživela prvi teden, ko bi naj šlo zares (oz lahko "naj" raje izpustim) Kaj je lepšega kot sončenje obraznih keratinocitov (če so tam sploh...) med predavanji in vajami? Veliko vsega. Ampak treba je bit z malim zadovoljen. Zaenkrat... Morda pa kmalu pride še zadetek na Lotu in potovanje okrog sveta. Kar tako, med predavanji in vajami...

Hat-trick Novakovića je bil prava sladica petkovega večera (ko so sicer moji receptorji bili usmerjeni zgolj v počitek in so se trikrat pač mogli aktivirat z dvigom iz kavča. Al celo štirikrat, ko je mačka hotela jesti...) Škoda, da so naši dečki šele zdaj pritisnili na nasprotnikovo obrambo in usmerili svoj curek žog v nasprotnikovo mrežo. Večina nas je sicer mnenja, da so malo prepozni. A kdo ve. Morda se obrne sreča na stran naše enajstke... Včasih je tudi v življenju tako. Ko misliš da je vse izgubljeno (in tudi drugi ti to govorijo), dobiš ponovno neko upanje... Pa čeprav zgolj s prvimi tremi stavki tega bloga, sedenjem na klopci, fb lajkom ali lepim pogledom brezdomca na ulici. Kdaj je čas za predajo in izgubo upanja? Kdaj je čas za vrnitev v klet po stopnicah do zmage? Če bi poznala pravilen odgovor, bi spet nekaj pametovala... Jemati slabo odločitev kot slabo igro in padec na zadnjo stopnico pred kletjo kot zgrešeno enajstmetrovko bi bilo najbolje, a kaj ko navijači tega ne sprejmejo? Morda pa je treba začeti igrati zato, ker je to čar nogometa in nič drugega. Našim nogometašem na zadnjih tekmah to vsekakor zelo dobro uspeva in kdo ve, morda bodo lahko občudovali slikovite modrce brazilskih plesalk? Da se sama ne zgubim v kake vrste izlitju na ta nedeljski večer na neprimernem mestu, bom zaključila odstavek s pohvalo vsem tistim, ki nimajo kleti in nobenega zgrešenega strela. Ostalim pa želim 24urno izmenjavo plinov še naprej (ker je kaj drugega strahopetno) in ciljanje belega okvirja (ker sodnikova glava ne šteje).

Komaj čakam jutri. Nov dan! Nov teden. Nove novice na 24ur.com. Nove ponudbe na Kuponko. Najbolj pa se veselim dejstva, da bom lahko spet obula svoje najljubše bele (s pridihom sive-zaenkrat v zgolj par odtenkih) Allstarke in zakorakala iz stanovanja brez skrbi, da mi bo jih namočil hudobni dež. Pa še nobenih vaj nimam, tako da sem lahko popolnoma varna tudi pred tetami kislinami... 

T=)

mišji urin in vroče plesalke

Včeraj bloga zaradi mojega protesta ni bilo. Zakaj sem protestirala? A veste tisti občutek, ko nekam nekaj napišete in pozabite shraniti preden zaprete? In to dvakrat. No. Zato... Pa tako dobro bluzenje mi je uspelo. Morda bo danes še bolj zabluženo...

Oktober. Ah oktober. Mesec, ko se spet začne faks.  Mesec požarne varnosti (no shit. Sem že prvega oktobra poslušala o tem v Kinu). Mesec boja proti raku na dojkah ( To pa je šit. In to top. 1200 na leto v Sloveniji. Vse ženske...no to je razumno. Zato se ne čudite, zakaj vidite toliko rožnatih pentelj okrog-npr. v izložbi Mullerja na Čopovi. Simbol boja proti raku na dojkah je to.) Mesec, ki se zaključi s svetovnim dnem varčevanja (ampak to za mojo včeraj nakazano štipendijo ne pomeni nič). Mesec rožnega venca (seveda ne tistega, ki se ga ta splesti kot čebulo. Ker je premrzlo za cvetje... Malce bolj sakralno je treba gledati na stvar.) Mesec, ko se morda sveže na novo zaljubim (sicer je to manj verjetno kot da bom morala uporabit gasilni aparat, da pogasim hišo na vodi). Mesec kibervarnosti (ask Google, what the hell is this. Meni se ne da.). Mesec šolskih knjižnic (nikoli jih nisem marala zaradi opominov). Mesec sočnih jesenskih sadežev - končno ni več jabolk iz Južnoafriške republike, grozdja iz Peruja in mandarin iz Urugvaja v Mercatorju...čeprav je uvoženo lepšega izgleda, je bolje najti pol črva v jabolku in se zavedati da je druga polovica končala v naših ustih, kot pa vpojen mišji urin, ki ga je izločila miška na ladji, ki je pripotovala iz Južnoafriške republike. Ok, malo ogabna sem zdaj celo sama sebi... Skratka, oktober je mesec marsičesa. Kot vsak drug mesec... Čeprav se le ena izmed prej omenjenih zadev lahko ponovi. (če ne štejemo, da je lahko sadje domačega izvora zaradi hladilnic tudi novembra ali decembra). Ampak za vse obstaja pravi mesec. Baje... Ah ti mediji, kaj delajo z nami!

Sedaj pa stisnimo pesti in upajmo, da bo se slovenski enajsterici uspelo vkrcati na letalo za  v Brazilijo, da se bodo lahko naužili gole kože mičnih deklet s karnevala, ki imajo vseh tujcev že menda preko glave, a se vseeno smejijo. Tako kot se moramo vsi kdaj pa kdaj. Velikokrat. Na žalost pa lahko o tistem potovanju zaenkrat samo teoriziramo, saj je odvisno od mnogih faktorjev. In to ne tistih v sončnih kremah, ki bi jih z veseljem namazala večina moških na tiste plesalke. Ne ne, dečki. Bo treba najprej premagat norveške seksi vikinge... ki so napolnili vagon v vlaku do te mere, da moram sedet na kufru. Le zakaj ni tekma v Stožicah?

T =)

korenčkovo stanje v krvi

Življenska situacija. Se vračaš z žura sredi noči na kolesu. V ušesih ti odzvanja glasba iz diskoteke in ti je tako vroče, da si niti jakne ne oblečeš. Cesta je prazna, sliši se le ko ti zapelješ v lužo. Veter, ki piha, te počasi spravi k sebi. Nato pa prideš na semafor in na njem zagori rdeča luč. In kaj zdaj? Cesta je prazna in podnevi bi ponavadi kar peljal skozi rdečo, ker se ti bi kam mudilo (služba, šola, faks, ali pa lulat). Ampak zdaj, ob treh zjutraj, se ti ne mudi. Ti se vstaviš in čakaš na zeleno. Tišina postaja še večja. A ti počakaš, da zagori luč v barvah dresov slovenske reprezentance, in nato furaš dalje. Kljub stanju na cesti in v krvi, ostajaš zgleden državljan. Ah, to nočno kolesarjenje in Semafor!

Oko. Oculus. Oculus je organ vida, ki zaznava svetlobo. Oculus je fotoreceptor, ki zaznava svetlobo. Oculus je sfera. Oculus ima svojo sorodno dušo - par. Stric karotenoidni pigment in njegov brat močan antioksidant lutein sta tista, ki sta pomembna v tem našem parnem stroju. Sicer nista le onadva tista, ki gonita ta stroj, še zdaleč. Ampak sta zelo pomembna. Preprečita staranje očesa in oksidativni stres. A to so le medicinska dejstva. Oculus je del telesa. In če boste papali dovolj zelene listnate zelenjave (torej vse podobno solati, ki ni poceni v Mercatorju), repe (upam da vložena kul), brokolija (ki je izvrstna zelenjava v kitajski hrani-danes potrjeno) in še česa. Bi pa človek pričakoval tudi kak korenček ali dva. In evo. Nastal je še en po Tajino prirejen nasvet, ki pa ga tokrat za spremembo nisem prebrala na Avtobusu, v Žurnalu ali na na Najbolj obiskani spletni strani v Sloveniji.

V Mercatorju je teden mlečnih izdelkov in v Vrhniki je teden fizike. Zame pa je zadnji teden faksa, ko lahko uživam. In ostala sta le še dva dni...meni se pa spi.

T=)

Velikost, trdota, sočnost in nato glavobol

Če pa je kaj hudič je pa to plašč, ko greš na wc. Ko ni dovolj samo hlače dol dat, ampak moraš najprej še plašč. Pri tem pa te tako tišči, da vidiš vse pokojne in pa nerojene wc račke z oranžnim kljunom... No moški ga morjo samo odpret. Ni fer. Morda se pa tekom evolucije kaj spremeni...ali pa tudi ne.xD no in ko se koncno slečeš, ugotoviš, da nimaš kam obesit plašča. Najbrž te je že minilo in se sprašuješ, zakaj si se sploh slekel. Spet je nastal rahlo moten odstavek. Preidimo na alkohol.

Tudi vino ima svojega mladička. Kot je teliček mladiček od kravice, je mošt mladiček od vina (kljub temu da obstaja mnogo njegovih fake različic zadnje čase - npr. Cider, ki je v hrvaških nočnih barih najdražji. In to preverjeno). Mošt nastane iz grozdja, cider iz jabolk. See the difference? Oblika, barva, velikost, trdota, sočnost in še kaj. Sam mošt pa ni kot tele definiran (torej štiri noge, par oči, dva uhlja ipd.). Mošt je bolj kot Kinder Surprise. Lahko je kisel, lahko prijetno sladek. Lahko je gladek, da poboža, lahko že rezek, da zareže v jezik. Baje je to povezano s stopnjami vretja, a se ne bom poglabljala v te vode. Ni pa to nova zadeva. Egipčani so z njim kuhali ribe, Grki pa so ga uporabljali za sladilo (ker pač Stevia takrat ni obstajala). Lahko rečem, da ga imajo v svoji ponudbi le redki bari in restavracije. Ampak se najde... No in nezaželeni stranski učinki? Seveda prebavne težave (ampak to je tako povsod, kjer pretiravamo) in glavobol (ta pa je tudi pogost pojav modernega sveta). Skratka, ne škodi preveč v zmernih količinah. Ali celo v rahlo povečanih...vsaj pomladi ga zagotovo ne boste mogli piti in lahko nadoknadite (ah kako se tolažim...xD). Zraven pa paše še kak maronček ali dva. :P čeprav so dragi tisti na ulici.

Kaj je novega v Sloveniji? Raketa je doživela prvi polet na male ekrane, Handanović je postal ponovno očka, v Gostilni kuhajo, moj USB je poln muzik, črka Z na moji tipkovnici ima flek (dolgo je zdržala tipkovnica brez madeža...), olimpijski ogenj se je v Moskvi za trenutek ugasnil, faking urniki so ubijalski in prepolni vaj, Jan Plestenjak je posvojil pretepeno kobilo (s štirimi nogami, da ne bo pomote...), Xperia Z1 je prišla tudi na naš trg,... Skratka-veliko, a nič novega. Kot vsak ponedeljek.

T=)

umetno in oversize

Prišla je jesen (sicer že dober teden dni nazaj) in s seboj prinesla tudi modne trende (polek nižjih temperatur, kostanjev in mošta). Če pogledam na kateri izmed fashion weekov je vse polno usnja. Sama priporočam zgolj umetno. Ker je bolj humano za živa bitja (mini kravice ipd.) in neživa bitja (denarnica, bančni račun, ...). Kljub temu da usnjenih hlač ne bi nikoli nase navlekla, jih nosi vsaka druga lady na beli pisti. Pa tudi v H&M visijo že v izložbi. Prav tako iz oversize puloverjev lanskega leta, je moda prešla še na oversize plašče. Nič drugačnega, zgolj dražje. Ponovno ostajajo pastelne barve v modi z dodatkom sive. Glave pa so bile namesto fenomenalne frizure večinoma prekrite s klobučki in baretkami. Če pa pogledamo okoli sebe, pa lahko vidimo VSE. Zato bo moj zaključek kot je že večkrat bil. Bodi to kar hočeš in nosi to, v čem se dobro počutiš. Samo ne bit nag v teh mrzlih dneh! Pa tudi če... se grej vsaj s kakim napitkom, ki vsebuje vsaj etanol.

Vsak dan nekaj o politiki. In tudi danes. Spremljamo pravi Pozitivnoslovenski battle. Kdo bo koga? Janković Bratuškovo ali Bratuškova Jankovića? Ali se nam obetata nov Pahor in Janša na sceni? Ah ja, Pahor si je nadel krilo in pustil rasti lase in Janša se je zredil in moral skrajšati hlače. A vedno je naš Karel tisti, ki pristavi komentar na koncu. In še malo o športu. Olimpija je dobro začela (Pipan jih je ziher nagradil-črne in bele). Prav tako cvetijo rožce pri Bayernu...Jah, menim da so Nemci trenutno med najboljšimi nogometnimi nacijami. Ampak, kaj ve ženska o fuzbalu?

T=)

igra raka med seksom na tirih

Ja. Glavno da sta dva seksala na tirih in ju je povozil vlak. Ah, ti Ukrajinci. Ne vem, kaj naredi njihove ženske tako mamljive, da so tudi tiri primeren kraj za izkazovanje "ljubezni". Ampak dandanes poznamo vsekakršne ekstremiste. In eden izmed njih je tudi naš Murkec. Seveda tokratni vstop v rumene medije si je priboril s svojo skrbjo, da bo zbolel za rakom. Se je že naročil pri zdravniku... Ja, upam da mu odkrijejo raka zgolj v njegovi domišljiji. Vsaj dokler kdo izmed mojih kolegov sošolcev ne odkrije kako zdravilo za zdravljenje tega rdečega členonožca...

Gejmerka. Je kdo slišal za ta izraz? No... pa začnimo z analizo. Ker ima v svojem zapisu besedico "gej", ni povezana z geji. Potem "merka" ni napaka in ne gre za valuto, s katero si včasih lahko plačal pivo na Oktoberfestu. Nein. Gejmerka je preprosto ženska, ki igra videoigrice in s tem privlači moške (ali pač fante). In baje je to popularno zadnje čase tudi med zvezdnicami. Samo je pa zanimivo, zakaj one potrebujejo nekaj, kar bi privlačilo moške. Zakaj Megan Fox potrebuje xbox, da osvoji moškega? Hja, rekla bi le da gre za zgrešeno teorijo o tem, kar dejansko privlači moške... Iz lastnih izkušenj vem, da z igranjem Pou-ja(googlaj, če ne veš kaj je to) ne bo privlekla nobenega moškega, fanta ali psa (even if that sounds very weird, ampak namen je da ne bo nobene vrste živega bitja). Morda bi z igranjem Fife ali League of Legends privlekla kakega nerdy fantka, ampak bi ga s svojo zanič igro v istem trenutku odbila. Čeprav ne dvomim v svoje igralne zmožnosti... V Pasjansi, Farmvillu, Ski Challenge in Tetrisu sem bila master (in morda še v čem drugem). A zdaj imam Pou. (kar je nažalost dokaz o mojem noliferstvu)

Po prvem dnevu faksa sem videla katera besedna zveza se lahko po novem sliši kot šala: lansko leto. Žal se bom mogla letos sprijaznit s še več dela (predvsem sprotnega). Damm. Pa komaj en predmet smo imeli... o Bog (ali Alah ki bodo mu postavili džamijo tudi v Sloveniji) pomagaj, kaj bo do petka.

T=)