nedelja, 13. oktober 2013

Od ciljanja do skorajšnjega izlitja na klopci pod Soncem

Končno me je spet božal. Končno mi je spet mršil lase. Končno sem ga lahko slekla. 

Sonček, veter in plašč nadomeščajo vse osebne zaimke v prvih treh povedih. Na žalost... Čeprav je lepo vreme danes zagotovo bilo nekaj prijetnega. Upajmo da bo trajalo. In da bo tako tudi v ljubljanski kotlini, da bom lahko preživela prvi teden, ko bi naj šlo zares (oz lahko "naj" raje izpustim) Kaj je lepšega kot sončenje obraznih keratinocitov (če so tam sploh...) med predavanji in vajami? Veliko vsega. Ampak treba je bit z malim zadovoljen. Zaenkrat... Morda pa kmalu pride še zadetek na Lotu in potovanje okrog sveta. Kar tako, med predavanji in vajami...

Hat-trick Novakovića je bil prava sladica petkovega večera (ko so sicer moji receptorji bili usmerjeni zgolj v počitek in so se trikrat pač mogli aktivirat z dvigom iz kavča. Al celo štirikrat, ko je mačka hotela jesti...) Škoda, da so naši dečki šele zdaj pritisnili na nasprotnikovo obrambo in usmerili svoj curek žog v nasprotnikovo mrežo. Večina nas je sicer mnenja, da so malo prepozni. A kdo ve. Morda se obrne sreča na stran naše enajstke... Včasih je tudi v življenju tako. Ko misliš da je vse izgubljeno (in tudi drugi ti to govorijo), dobiš ponovno neko upanje... Pa čeprav zgolj s prvimi tremi stavki tega bloga, sedenjem na klopci, fb lajkom ali lepim pogledom brezdomca na ulici. Kdaj je čas za predajo in izgubo upanja? Kdaj je čas za vrnitev v klet po stopnicah do zmage? Če bi poznala pravilen odgovor, bi spet nekaj pametovala... Jemati slabo odločitev kot slabo igro in padec na zadnjo stopnico pred kletjo kot zgrešeno enajstmetrovko bi bilo najbolje, a kaj ko navijači tega ne sprejmejo? Morda pa je treba začeti igrati zato, ker je to čar nogometa in nič drugega. Našim nogometašem na zadnjih tekmah to vsekakor zelo dobro uspeva in kdo ve, morda bodo lahko občudovali slikovite modrce brazilskih plesalk? Da se sama ne zgubim v kake vrste izlitju na ta nedeljski večer na neprimernem mestu, bom zaključila odstavek s pohvalo vsem tistim, ki nimajo kleti in nobenega zgrešenega strela. Ostalim pa želim 24urno izmenjavo plinov še naprej (ker je kaj drugega strahopetno) in ciljanje belega okvirja (ker sodnikova glava ne šteje).

Komaj čakam jutri. Nov dan! Nov teden. Nove novice na 24ur.com. Nove ponudbe na Kuponko. Najbolj pa se veselim dejstva, da bom lahko spet obula svoje najljubše bele (s pridihom sive-zaenkrat v zgolj par odtenkih) Allstarke in zakorakala iz stanovanja brez skrbi, da mi bo jih namočil hudobni dež. Pa še nobenih vaj nimam, tako da sem lahko popolnoma varna tudi pred tetami kislinami... 

T=)

Ni komentarjev:

Objavite komentar