Hashtag "#100HappyDays" je baje zelo popularen na Insta (čeprav sem jaz danes zanj slišala prvič). In ne morem mimo njega. Tudi mene je pritegnil. In za kaj sploh gre? Očitno je to neke vrste nov izziv, s katerim moraš 100 dni zapored objavit eno fotko na temo sreča. Ampak, ali smo dejansko lahko srečni 100 dni brez enega samega nesrečnega dneva? Hm, v to verjamem "niti malo". Zagovarjam pa, da lahko vsak dan vsebuje vsaj en srečen trenutek (in lahko je to zgolj momentalen občutek čistih zob ali občutek ko parkiramo avto med dva avta brez da porajsamo pločevino). Mogoče pa je fora tega izziva to, da začnemo v svojem vsakdanu iskati "srečne" (ki jih verjetno lahko enačimo s pozitivnimi) trenutke ter se tako manj osredotočati na velike črne pike? Verjetno je ta izziv kakor nek trening. Če razširim: Nekdo trenira, ker bi rad imel 6pack. Če bo vsak dan naredil določene vaje in dvignil določeno težo uteži (recimo da je to recept za 6pack), potem bo čez nekaj časa dosegel rezultat (v prehrano in proteine se raje ne bom spuščala, ker potem bo odstavek dobil negativen pridih). Ampak če bo treniral vsak drugi dan, bo rezultat je 3pack (in če bodo packi vzporedni, bo imel okrog trebuha 3 šlaufe). Verjetno bi lahko enako zaključili pri vseh spremembah na miselni ravni. Če ti treniraš možgane celo leto (pa magari z branjem časopisa) in se nato spraviš učit za izpit, bo učenje lažje kot pa tistemu, ki celo leto počiva z možgani na postelji pred tv. Ampak da ne zaidem... Bistvo je, da je vsak tak "duhovni" izziv izvrsten možganski trening (by psihologi in psihiatri in podobni na p) Četudi ne dosežeš željenega cilja pridobiš vsaj malo vztrajnosti, če ti uspe zdržati do konca. Pa možgani se po določenem času privadijo na nekatere zadeve. Sicer pa tudi ko ne gre, vedno ostane "Fake it until you make it!" recept. In do zdaj je večkrat pomagal... Ampak ali dejansko lahko nekaj takega delam 100 dni (ne fejkam, ampak opravljam izziv da ne bo pomote)? Hja, lahko vsaj poskusim. Pa če mi rata 69 dni, bo kul. Moj LG bo v prihodnjih dneh ujemal v svoj objektiv srečne trenutke. A kaj sploh je sreča? Pa smo spet tam. Taja komplicira. Ampak zdaj bom nehala. Sreča je to, kar me obdaja. Dovolj široko? Ja. Takoj ko končam ta blog se bom odpravila izzivu naproti. Prva postaja: 100happydays.com.
Sicer pa se razmere v Ukrajini le stopnjujejo (ali pa malo mediji vse skup napihnejo? Saj kriza je, ampak to kar nekdo na fb napiše, ni potrebno potencirati do tretje svetovne vojne. A kdo bi vedel... Danes je ravno fb medij za vstaje naroda. Včasih so za to imeli radio). Marles Schild je končala kariero (strah pred ženskim mladičkom (ker nimam pojma kaj je ženski spol od mladiček) iz Amerike ali zgolj razumen odhod?). Slovenski košarkaši meljejo s konkurenco (počakajmo na rumeno-zeleno-rdeče). In potem še naša Alenka zamiga z obrvmi...o njej pa raje ne. Dost bo. Grem noge zdepilirat.
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar