V življenju ženske ne potrebujemo moških, niti moški žensk. V življenju moški ne potrebujejo moških, niti ženske žensk. Je pa lepo imeti nekoga ob sebi. In to ni lahko.
Ta Nekdo naj ne prinaša zadovoljstva. Ta Nekdo naj bo nagrada za naš trud iskanja lastne sreče. Če je sreča kovina, je ta Nekdo premaz proti rji (in tako ne bo nižanja površinske napetosti, prav nasprotno, ta bo še višja. Itak marsikomu ni jasno o čem zdaj jaz, ampak gre za medfazni pojav na medfazi trdno-plin. In zdaj sem zašla...ampak za mano je cel drugi letnik farmacije, ko so nas učili vglavnem o površinski napetosti...). No in ta Nekdo ni tisti, ki bo namesto tebe reševal težave, se učil za izpite, se pogajal za višjo plačo, namesto tebe spil Nolpazo, ti pral pohodne čevlje,... Nekdo se ti bo nasmehnil in ti zameglil težavo. Nekdo te bo pustil pri miru, ko boš to potreboval. Nekdo bo vplačal loto listek in zadel ter s tabo delil dobiček ter tako višja plača ne bo več potrebna. Nekdo ti bo pokazal Milky way (in ne tistega v Mercatorju-če še obstaja). Nekdo se sploh ne bo obremenjeval s kosmatimi obrvmi in tremi dlakami na kakem tvojem mestu. Nekdo bo zamižal na eno in na drugo oko, ko boš nag skakal pred parlamentom. Nekdo te bo požgečkal in tako spravil iz postelje. Nekdo te bo držal za roko in hodil s tabo... Čeprav je pot življenja večinoma le ena ozka pot, po kateri težko gresta dva ali trije. In iskanje te Osebe naj ne bo nuja. Vse se zgodi ob svojem času. Lahko se pogledaš v ogledalo in se sam sebi nasmehneš. Lahko sam izpolniš loto listek. Lahko se sam objameš. Lahko si sam Nekdo. A rja žal sama ne more biti premaz proti sebi. Ali pač? Težko je najti, še težje obdržati. Za slednje žal nimam konkretnega recepta (mogoče bi morala vprašati koga). Velja pa, da kdor išče, ta najde. Kdor se skriva v senci, pa pač ne more biti zažgano rdeč. Ampak polti tudi ne bo dobil... (Zadnji dve povedi sta metafora, ki jo je treba prebrati dvakrat). Če pa se pojavijo mehurji pa pomaga jogurt (navadni in žal ne jagodni).
Ta Nekdo naj ne prinaša zadovoljstva. Ta Nekdo naj bo nagrada za naš trud iskanja lastne sreče. Če je sreča kovina, je ta Nekdo premaz proti rji (in tako ne bo nižanja površinske napetosti, prav nasprotno, ta bo še višja. Itak marsikomu ni jasno o čem zdaj jaz, ampak gre za medfazni pojav na medfazi trdno-plin. In zdaj sem zašla...ampak za mano je cel drugi letnik farmacije, ko so nas učili vglavnem o površinski napetosti...). No in ta Nekdo ni tisti, ki bo namesto tebe reševal težave, se učil za izpite, se pogajal za višjo plačo, namesto tebe spil Nolpazo, ti pral pohodne čevlje,... Nekdo se ti bo nasmehnil in ti zameglil težavo. Nekdo te bo pustil pri miru, ko boš to potreboval. Nekdo bo vplačal loto listek in zadel ter s tabo delil dobiček ter tako višja plača ne bo več potrebna. Nekdo ti bo pokazal Milky way (in ne tistega v Mercatorju-če še obstaja). Nekdo se sploh ne bo obremenjeval s kosmatimi obrvmi in tremi dlakami na kakem tvojem mestu. Nekdo bo zamižal na eno in na drugo oko, ko boš nag skakal pred parlamentom. Nekdo te bo požgečkal in tako spravil iz postelje. Nekdo te bo držal za roko in hodil s tabo... Čeprav je pot življenja večinoma le ena ozka pot, po kateri težko gresta dva ali trije. In iskanje te Osebe naj ne bo nuja. Vse se zgodi ob svojem času. Lahko se pogledaš v ogledalo in se sam sebi nasmehneš. Lahko sam izpolniš loto listek. Lahko se sam objameš. Lahko si sam Nekdo. A rja žal sama ne more biti premaz proti sebi. Ali pač? Težko je najti, še težje obdržati. Za slednje žal nimam konkretnega recepta (mogoče bi morala vprašati koga). Velja pa, da kdor išče, ta najde. Kdor se skriva v senci, pa pač ne more biti zažgano rdeč. Ampak polti tudi ne bo dobil... (Zadnji dve povedi sta metafora, ki jo je treba prebrati dvakrat). Če pa se pojavijo mehurji pa pomaga jogurt (navadni in žal ne jagodni).
Kadar je človek žalosten, išče sončni vzhod. Včasih lahko Sonce vzide celo večkrat na dan. Včasih sploh ne zaide. Za velik del Slovenije danes ni bilo vzhoda (reke so spet norele in tudi južneje od nas je bil ponoven kaos),
v drugih delih Slovenije je Sonce vzšlo, a je njegova moč usahnila še
pred kosilom. Spet nekje, pa je Sonce vzšlo in še kar ni zašlo. Oh, kako lepo bi bilo tam... V Ameriki pa morda lahko danes pričakujejo predčasni zahod, ker bo verjetno cel preostali svet stiskal pesti za naše južne brate. Čeprav so to le pobožne želje 11-tih fantov, Srbije, Jugoslavije, Evrope in cele NEamerike. A upanje naj vedno ostane. Upanje na zmago. Upanje na odgovor. Upanje, da se letalo ne zruši (čeprav je baje večja verjetnost zastrupitve s hrano na letalu). Upanje na zadetek na Lotu. Upanje, da boš še kdaj videl Milky Way (in dokazano lahko takrat vzide tudi Sonce). Upanje, da zmoreš.
V upanju, da bo jutri vzšlo Sonce in da s tem blogom nisem preveč zamorila in bluzila v tem mirnem nedeljskem večeru, se raje odpravljam pod tuš. Da se sperem.
T=)
V upanju, da bo jutri vzšlo Sonce in da s tem blogom nisem preveč zamorila in bluzila v tem mirnem nedeljskem večeru, se raje odpravljam pod tuš. Da se sperem.
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar