petek, 26. september 2014

Je bil, je in bo.

Opazujem ta občutek, ki me spomni na moj prvi klavirski nastop. Opazujem ta občutek, ki me spomni na pitje (ali pretirano konzumiranje) rdečega vina in ore pred natanko 9 meseci pod Kongresnim trgom pred spoznavnim žurom v diskoteki. Opazujem ta občutek, ki me spomni na božanje bele dlake mojega poginulega psa. Opazujem ta občutek, ki me spomni na vonj gobove juhe v gostilni pod smučiščem pred 8 leti. Opazujem ta občutek, ki me spomni na veter izpod Kipa svobode. Opazujem ta občutek in ga želim ponovno doživeti tukaj in zdaj.

Ah ta Slovenija. Ne morem mimo tebe. Petega se nam spet obetajo volitve, kampanje so v polnem teku. Za koga bom volila? Zase, da zdržim to kampanjo te države. Glasovnica bo sicer neveljavna, a vsaj resnična. A ne pozabimo da smo pač tu doma. Nam lahko selitev v Nigerijo zagotovi manj volilnih kampanj in nižje cene kave iz avtomata? Ne more. Nam lahko selitev v Albanijo zagotovi cenejši paradižnik? Ne more (raje stopite v Mercator, ker imajo na vse vrste -40%: na albanske in slovenske). Nam lahko klic neke ženske, ki nam zagotavlja, da smo dobili potovanje pri njihovi agenciji, res zagotovi odhod kam? Ne more. Vedno je ampak. In redko bo paradižnik dovolj zrel, ko ga prinesemo domov.

Opazujem ta občutek gazirane pijače, ko polzi po grlu. Opazujem ta občutek kruhove skorje, ki se v ustih topi. Opazujem ta občutek mešanja okusov ostankov drobtin med zobmi in gazirane pijače. Opazujem ta občutek trde klopi pod mojo ritjo. Opazujem ta občutek pesmi Crvene jabuke, ki odzvanja iz mojih pokvarjenih slušalk. Opazujem ta občutek prekrižanih kolen. Opazujem ta občutek dekleta, ki ji je fant namenil poljub na vrat na sosednji klopci. Opazujem ta občutek. Tukaj in zdaj.

In ko obdelam Slovenijo, moram še šport (vremena danes ne bom...ker potem bo moj mood kazalec padel pod absolutno ničlo). Liga prvakov. Evforija imenovana Luka. Luka Zahović. Kljub temu, da je že en teden od tekme, vsak Mariborčan ve, kako frizuro ima ta fant. Zdaj ima Laško vijolično pivo in Afrodita vijolični šampon. Veselim se prihodnje tekme, saj pričakujem še Fructalov in Argetin udarec. Bomo videli... A najraje bi, če bi Luka udaril še kak udarec! Kdo pa ne bi... Verjetno se še Green Dragonsi strinjajo. 

Opazujem ta občutek, ki si želi nekam daleč odpotovati. Opazujem ta občutek, ki si želi da bi užival v bodočem poklicu. Opazujem ta občutek, ki si želi uživati študentske muke končanega tretjega letnika. Opazujem ta občutek, ki želi risati ljudem nasmeh. Opazujem ta občutek, ki si želi smeh v njegovem srcu. Opazujem ta občutek in ga želim doživeti tukaj in zdaj.

Ker ne morem ne v preteklost, ne v prihodnost, mi ostaja le občutek prazne plastenke gazirane pijače. Tukaj in zdaj.

T=)

Ni komentarjev:

Objavite komentar