Osemurna ljubezen do slovaške prestolnice

Bratislava, glavno mesto Slovaške, ki leži na meji z našo severno sosedo in zelo blizu naše vzhodne. In mesto, ki je dovolj majhno, da ga vidiš v enem dnevu, te ob tem napiha in srečaš pol Slovenije na izletu. Zlasti v tem času... Stvar posameznika pa je, kako bo mesto doživel. To in vsako drugo. Iskreno, očitno sem pričakovala preveč in bila kar malo razočarana. Nad božičnimi sejmom, okrasitvijo in arhitekturo mesta.Upala sem na Prago in Budimpešto, ampak Bratislava zame še Ljubljane ne preseže. In še urejen javni wc je treba plačati (pa naj kdo reče, da je Janković slab, ko treba odšteti za lulanje petino kuhanega vina-in prav tolko ga gre tudi ven, torej na wc-ju ostaneta dve petini kuhanega vina, kar je skoro ena polovica in je neto absorbcija v kri premajhna, da bi imela znaten učinek-damm, sem zakomplicirala). Bom pa si Bratislavo zapomnila po UFO stolpu (ob tem pa pozabila na dejstvo, da sem zamudila ugodno svetlobo za fotkanje in da me je veter skoraj odpihnil). Razgled pretehta. Predvsem Donava doživi svojo velikost v polni meri. In mir. Srečaš spet tisti mir, vsaj za par sekund. Mir, ko si ti nad vsem in je čas za trenutek pod tabo. Prav tako pa sem prvič poskusila tisti famozni Punč. Okus Visnya (like a pingpong girl name). Nije bilo baš nešto, a bilo je sladko in je pogrelo cirkulacijo (tako kot bi to naj pingpong girl stroila moškim). Se posvetim tej sladki etanolni zmesi v kakem drugem blogu...

Ker pa vem, kako bi bilo bedno, da bi zdaj tu metala neke stavke o stavbah, bom raje prilepila kako lastno fotko in dodala komentar pod njo. 

Znameniti UFO stolp (oblika malo spomni na kak NLP)
. Na desni spodaj je pa slovaška trola. Zanimivo da je vsaka druga trola
 na žico. Pri nas so pa pačna metan. Eno ali isto, samo da vozi

Poljubila ga nisem (ker je bilo preveč ljudi okrog),
niti mi ni podaril rož(kot je to počel nekoč),a uspelo mu je tudi mene prepričati (kot večino turistk),da se slika z njim.Na sliki: Lepi Naci in le Taja (čeprav je bla gužva okrog).

Ker smo študentje farmacije, se je pač spodobilo. Pred eno izmed najstarejših 
lekarn tega območja. Danes je drag muzej. 

Neverjetno veliko takih reklam.
A žal niti so cene daleč od Tajskih.
Za kvaliteto pa ne vem...

Pogled iz UFO stolpa (ena izmed veliko uspelih fotk v tehniki HDR, kljub temu da sem zamudila pravo svetlobo- a včasih je treba iz slabega potegniti dobro in ne videti konca sveta).

Hm, ko pogledam fotke, sploh ni bilo tako slabo. A da nekaj ljubiš (kot piše na levi fotki), mora miniti več kot le osem ur. Je pa prvi vtis tisti, ki odtehta , ali boš ostal še kak dan ali ti je bilo osem ur dovolj. Vedno in povsod. In včasih ugotoviš, da nekaj ljubiš, šele ko si že doma... Ker pa ljubim potovati, se že veselim naslednjega. In to bo hitro... Za Božičem in pred Silvestrom. Kljub kakim študentskim ali življenskim pomislekom. Ne, tokrat mi bo le uspelo-dati prednost ljubezni in ne možganom ter ponovno obesiti Nikona okrog vrata in nabaviti nov magnetek! A času čas.

Sem se potrudila ne bit predolga. Kljub 200tim slikam, ki so še na računalniku.

T=)