Ker je brat zbolel, je čas, da začnem blog z enim nasvetom:najmanj trikrat na teden. Zabiti koš in zgrešiti (predvsem slednje dokler nimaš lastne plačilne liste). In Bostonski znanstveniki so razvili celo študijo o tem... in vsi ti znanstveniki so mladi zdravniki. Hm... Da ne bo jutri pred kako fakulteto vrste fantov in deklet. Zato popravljam nasvet: spodnja majica, dolge hlače in sočne mandarince.
Meteoropatija. Še ena izmed tistih, ki se nahajajo na seznamu bolezni. No in slednja je na črnem seznamu oz.na takem neuradnem. Gre za motnjo, pri kateri bi naj bolniki (predvsem ženske srednjih let) doživeli poslabšanje splošnega počutja ali osnovnega bolezenskega stanja ob vremenskih spremembah. Sosedo boli križ pred dežjem, po domače. In na to temo je nastalo veliko strokovnih raziskav. Edino pravo zdravilo je pa spanec in nezapiranje v notranje prostore, ampak dihanje dežja, snega in sonca. Plesanje v luži, valjanje po travi v snegu (aja. Takrat ni trave...), učenje na soncu. No in potem sem začela malo razmišljati o tej temi in razvila psevdometeoropatijo, ki pa se po moje pojavi takrat, ko ne najdemo krivca za težave ali pa bežimo od lastne krivde. Najlažje je kriviti vreme... Zamudiš na zmenek, kriviš vreme. Izprazni se ti telefon, kriviš vreme. Te zavrne punca, kriviš vreme. Zažgeš nedeljski štrudl, kriviš vreme. Si všeč fantu, kriviš vreme. Mogoče bom kdaj v kakem Velikem zdravstvenem pripročniku kot oseba, ki je prva opisala psevdometeoropatijo. A raje še malo počakam, da priznajo dohtarji še nepsevdo različico... Ah jej, to vreme dela iz ljudi marsikaj. Naj bo že sneg, ker mi je dovolj plesanja v oblakih (napolnjenih le z dežjem) in jesenskih temperaturah, čeprav smo kao v zimskem času. Hočem se valjati ter iskati užitek med jutranjim tekom na avtobus po snežni brozgi. Prav petelinji zajtrk s snegom bi rada!
In kako me je danes prav vreme in ugodna ponudba prisilila v skorajšnjo rezervacijo potovanja v Dubaj. Ampak tokrat nisem tvegala. Kaj pa če se izpiti ne izidejo? Čeprav moj bančni račun je bil za. Možgani in srce pa tudi (enkrat za spremembo usklajeno delovanje te dvojice...). Pa še Federerja bi lahko srečala. Škoda, da je že oddan. Ma bi se hitro kak drug nabijalec našel. Bi bilo zanimivo iti na kak veliki teniški turnir, edino ne vem, kako dolgo bi zdržala le opazovanje nabijanja. Včasih se zavleče...in več ni ločnice med predigro in končnico. Ko gledaš na tv lahko vmes celo ješ nedeljsko kosilo ali pa igraš ski challenge... A vseeno morda odpotujem v metropolo puščave nafilano s šejki. In tvegam da me kak ugrabi...A treba bo na blond. Tudi vizualno... in krivec bo vreme.
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar