Danes sem med iskanjem točno določene majice (morda kdo pozna ta občutek, ko moraš eno majico pač najti in je ne) našla navodila za sestavljanje omare iz Ikee. In malo sem odprla in prelistala. Hm... Ko bi bilo v življenju tudi tako. Ko bi v življenju lahko videl, kaj bo nastalo, ko boš naredil naslednji korak. Koliko šraufov in matic je potrebnih, da boš uspešen in da bo korak pravilen. In tudi če bi se zmotil, bi vedno lahko šel nazaj. Korak nazaj in ponovno nov korak, tokrat pravilen. It is all about The steps. No in dan za dnem bolj ugotavljam, kako življenje niso navodila za omaro iz Ikee. Kako je v življenju treba včasih preskočiti dva koraka naenkrat. Kaj dva, včasih celo tri. Edino kar je skupno navodilom za omaro iz Ikee in življenju, so koraki, Veliki in majhni. Koraki. In ko je kakšna kriza, se spomniš, da tudi tvoja omara še ni do konca sestavljena (ker je kdo izmed moških v družini bil len, ti pa ne segneš, kljub višini). Ampak vedno imaš možnost dokončati omaro, uporabiti lestev in opraviti še en korak. In ko je omara postavljena, se zadeva še ne konča. To je sicer Ikea pozabila omeniti, ampak sledi okrasitev monotonobele omare in njeno polnjenje (slednje pa se tako ali tako nikoli ne konča, ker so razprodaje vsako leto). In danes sem cel dan korakala. Bili so le majhni koraki, le zabijanje žebljev... Ampak če v Ikeini omari manjka en žebelj, ne bo stala. Trust me. In z vsako novo majico bo bolj polna. In tudi, ko se odločim dati kako oblačilo ven, sem storila korak. Tudi v življenju je potrebno kdaj kaj spusti in zagrabiti priložnost za novo. Za novo, udobno in seksi srajco s potiskom.
Vse lepo in prav na svetovnem prvenstvu iz rokometa, a ni mi jasno, zakaj ne Katar. money,money, money. Sicer pa, kaj se ženska vmešuje v te zadeve.
Še ena ugotovitev dneva: vagina in paradižnik imata enak pH. Torej lahko namesto naslovnice Playboya potemtakem moške vzburi tudi revija Mojvrt? Ali pa sem ob teh ugotovitvi zgolj spoznala, kako je lahko ženska, kot spolni objekt, hitro zamenjljiva... Ko bi vsaj z moškimi bilo tako lahko. Vse lepo in kransno, a zakaj ravno primerjava s paradižnikom, ko lahko pH 4.5 najdemo še pri črni kavi (ki jo očitno uvajam v jutranjo rutino in me peče zgaga cel dan). Je kriva rdeča barva, ki se pri vagini pojavi pet dni na mesec? Ali pa to, da je paradižnik dostopen le v določenem času? Ampak obstajajo tudi zeleni paradižniki...Je kriva sočna sredica po kateri hrepeni vsak moški? Ne vem, kaj tak moški potem gleda, a meni so breskve trikrat bolj sočne (pa nisem primerjala njihov pH z moskimi spolnimi udi). Ali pa je krivo le to, da ljudi in mene take stvari bolj zanimajo kot recimo to, da je prvi izpit čez manj kot 5 dni. Če ti ni, ti pač ni in ti še paradižnik bolj diši. Da ne omenjam da me je to dišanje vodilo do polic z zelenjavo, a Lušta več ne prodajajo. Sem pa kupila sirni namaz. Povezano fuL.
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar