Pred kratkim smo vstopili v 2015. Je kaj drugače? Ja je. Spet je nedelja, jutri je nov delovni ponedeljek (prvi letos). Zunaj je nebo, noter imamo prižgano centralno. Izpiti se bližajo, ljudje na avtobusni postaji odhajajo in prihajajo. Nekateri se smejijo, drugi v solzah mahajo in opazujejo teto, ki odhaja. Otroci kopljejo z rokami po ostankih snega, psi s smrčki. Na koncu so blatni vsi in jakna in domač parket.
In kot ob vsakem prestopu v novo leto, tudi tokrat mediji pišejo o t.i. novoletnih zaobljubah in podobnih zadevah. In naj le statistično omenim, da približno 90% naših državljanov sploh ne postavlja nekih ciljev in zaobljub. Zanima me, zakaj potem tolko o tem v medijih. No in moja izkušnja? Letos sem si prvič rekla, da si jih bom postavila. Sicer jih moram še nekoliko dodelat, ampak vsaj osnutek je narejen. Vem da je moje početje za marsikoga le "medijski kliše", a menim, da če si nekaj zadaš in tudi zapišeš, to niti ni tako slabo. Tudi letalo ne gre na pot brez nekega cilja in koordinat (razen azijske letalske družbe-očitno). Tudi Tina Maze se ne vrže na progo med količke brez ciljanja na zmago in to poudari pred svojo ekipo in pred našimi mediji. Tudi k zdravniku ne moreš na rentgen, če te sestra ne naroči prej in zapiše v knjigo. Lahko sicer vletiš na rentgen namesto gospe, ki je bila na vrsti glih danes, a je umrla pred pol ure; lahko zvoziš monsun z zaprtimi očmi (nekaterim uspe in privoščim jim-naj jim bo vse lahko in brez oblačka tudi naprej) ali pa zmagaš na slalomu, ker diskvalificirajo vse pred tabo (danes bi jih mogli le 4), a verjetnost je zelo majhna. Čeprav zagovarjam spontanost (ki mi je manjka) in nered (ki mi ga ne manjka), pa par zaobljub in ciljev nikoli ne škodi. Hkrati pa zanje ni prepozno nikoli. Ni potreben 1.januar. Lahko je 5.1. ali 1.5. Samo da gre zadeva v pravo smer in naprej.
Moj zadnji lanski selfie (obupen kot vsi-.-) |
No in v duhu zaobljub bom ostala tudi v naslednjem odstavku, ki mi je neke vodilna misel za zagon v novem letu. Gre za dve iskreni povedi, ki kljub prizvoku, držita kot pribiti. In vedno bolj se tega zavedam... "Življenje je kot masturbacija. Vse je v tvojih rokah." Tako kot te nihče ne more samozadovoljiti (ker drugače predpona samo izgubi smisel), tako ne more nihče živeti namesto tebe. Za moje izboljšanje selfiejev zagotovo obstaja kak photoshop (da vse grdo popravi-če je možno), ki ga moj LG še nima in seveda ne gre mimo selife sticka, ki bo letos ziher hit pri nas-napovedujem. Za masturbiranje pa misli da ne obstaja kak stick (al bi lahko vibrator opravljal to funkcijo?). Ne, brez naših rok, še on ne more. Zato v prihodnjem letu želim sebi, da mi uspe katera izmed zaobljub mojega mastubracijskega osnutka. Vsaj tiste najtežje, z njimi je treba začeti. Glede bloga pa ni bilo zaobljub...
Letos bo čista jeba (na tej točki vpišite zadnji dve besedi v Youtube in stisnite play), lani je tudi bilo in drugo leto bo enako. A vse je v naših rokah. Malo stimulacijskega nasmeha, glavo gor in gremo kak film pogledat ali spat. Vsak ima v svojih rokah...
Hahah, zabavno... "Življenje je kot masturbacija. Vse je v tvojih rokah." Tale mi je resnično všeč.
OdgovoriIzbrišiIn prvič sem te videla na fotki in sploh ni slab selfie.. Tako navihano, nagajiv... Pa vedno sem si te predstavljala starejšo... Zdaj vsaj vem kdo se skriva za temi noro hudimi besedami.