četrtek, 26. februar 2015

9 črk in roza gatice z jagodami

Odločitev. Kako veliko je potrebno za realizacijo teh 9 črk. Veliko volje. Veliko krvave volje. Veliko zavestne volje. Veliko razmisleka, solza, miselnih vzorcev, neprespanih noči, posvetov, načrtov, analiz, statistike, jajc v roza hlačkah z rdečimi jagodicami,... In preden se odločiš, srečaš še tropsko nevihto, te zasuje plaz, se izgubiš v gozdu in doživiš eksplozijo. No in ko "pade" teh 9 črk, te čaka hoja. Hoja v novi še bolj tropski (torej ekvatorialni) nevihti, ruvanje izpod še večjega plaza, iskanje sonca po temnem gozdu in ohranjanje stanja brez prask v jedrski eksploziji. Vsak dan je nova vojna, a teh 9 črk je kakor orožje. Kakor orožje na poti do neznanega. Čas gre naprej, 9 črk ostaja

Včasih je teh 9 črk potrebnih tudi v trgovini z namiznimi prti, ko je taka izbira. Treba se je odločiti. In med čakanjem, da ti izreže tvoje dimenzije prta, ne izbrati novega motiva (in dražjega). Odločitev je padla. Najtežji padec je ravno padec teh 9 črk, ta rez plastičnega prta. Če kdo misli, da so večje muke ob padcu iz Kristalne palače v Ljubljani, naj se le spomni, kako se je moral odločiti za izbiro univerze, predmeta na maturi, motiva na namiznem prtu, barve laka za nohte, kam bo peljal punco na pijačo,... Vse to je težje od padca iz 36.nadstropja Kristalne palače. Tam le skočiš dol in te več ni. Ni tiste volje več. Ni tiste hoje. Pogum je izbrati prt, ga kupiti in nato skrbno brisati po vsaki uporabi. Preden me kam zaprejo (beri: nekam na zaprto), preidem na naslednji odstavek. 9 črk je padlo in tako grem dalje. Vsaj do naslednjega odstavka....
Dodala bi še jajca, a se mi ne da do hladilnika. 

Lionitis. Gre za dejansko bolezen in ni to nek Tajaizem za krvavo voljo do 9 črk (čeprav bi glede na leva lahko bilo). Gre za avtosomno recesivno (starši zdravi prenašalci, otrok bolan) bolezen kosti, ki povzroča, da se kalcij nalaga na oz. v lobanji. To privede do "podomače" popačenega obraza in tudi skrajša življenjsko dobo. Pride celo do zapiranja hrbtenjačnjega kanala. Žal (ali na srečo) pa je primerov take bolezni zelo malo, zato si bolezen niti ne zasluži prevoda v naš dvamilijonski jezik. Ponavadi taki otroci umrejo brez izjeme. Zaradi vsesplošne paralize in stigme, pa gre celo verjeti, da v svojem življenju res trpijo. Živeti od MR do MR je kar problem. Zanimivo pa je tole poimenovanje bolezni - zakaj lionitis, ko se osebe ne morejo levje boriti proti svojemu stanju? Če je večina izmed obolelih obsojena na hitro smrt (mojih let še ni dočakal noben) in se sploh ne morejo odločiti za tistih 9 črk, da bi osvobodili leva iz sebe, ker sploh ne vedo, kaj črke pomenijo pomenijo (beri: so mentalno zaostali. Mater pa jaz in moje metafore danes). In glede na to, da je simptom in znak popačen obraz, bi lahko kvečjemu bil kak bulmastfitis. Levi so nadvse prikupne živali. Tudi na mojih ključih binglja en... Na mojih ključih, ki so danes skoraj doživela čas svoje smrti. Dobro da sem le pozabljiva... Ali pa je problem le glavni ekonom lonec zadnjega tedna. In to tak brez gume, da bi jo zamenlaj.


In nad Slovenijo je posijalo Sonce.

T=)

Ni komentarjev:

Objavite komentar