Precej stresa zadnje dni. Še dobro da me ni doletela senzorno-motorična amnezija oz.kot bo lažje za razumet čutilno-gibalna. Ali še bolj po domače-izguba nadzora nad delovanjem mišic ob nevarnosti. Drek tudi to je komplicirano, so I will make it ever najsimple-se pač refleksno ne vmakneš ko ti pade kladivo po palcu. Sicer je bolj pogosta pri mišicah osrednjega dela telesa, ki zadnje noči pri meni bolj močno delajo. Se me loteva kašelj... A želela bi si retrogradno amnezijo in bi tako lažje preživela te stresne valentinovopustnoizpitne dni-vsaj z enega dela krivulj v možganih. Amnezija pa bo po nenaravnonegenetski poti najlažje dosegljiva s pomirjevali, čeprav bo tudi do teh pot dolga-so samo na zeleni recept. In treba bo obiskati kakega psihiatra... A verjetno bi se moj obisk prelevil v nujno vožnjo do Polja, Ormoža ali Idrije. Vredno amnezije? Raje se zavrtim slednjo na youtube (čeprav z grenkim občutjem in padcem ustnih kotičkov). In ne tisto od Maje. Zraven tako porabim še malo wc-papirja z okusom breskve. Oz.vonjem... čeprav moja ritka je kar zadovoljna, ko jo zgladim s to Mercatorjevo zadevščino. Naslednjič ji bom privoščila še kak drug okus...sebi pa vonj. No in wc-papir bo v tej zgodbi tisti, ki si bo zaželel amnezije. Da ne bo preveč ogabno...
Ljudje pa smo različni in tako si Peter Prevc niti malo ne želi kake retrogradne amnezije včerajšnjega Valentinoovo Petrovega dne. Danes pa bi mu ena prav prišla. A to je šport... Pa tudi Tina si gotovo ne želi nobenih retrogradnosti-kljub "le" trem medaljam. Še veliki kristalni globus in mislim, da lahko mirno gre v penzijo na Kanarske otoke. Ampak prej jo še čaka lisica naslednji vikend. Zlata al nezlata, koga briga. Pomembno je sodelovati. Vedno. Pomembno si je upati udeležiti. Tekmovanja, izpita, igrice, izleta v neznano, ... Kdor se umakne, 100% ne bo zmagal, uspel ali naredil izpit. Žal je tudi res, da kdor se umakne, prav tako 100% ne more izgubiti, pasti ali neuspeti. A potem bo ostal tisti Kajpače občutek. Pripročam tekme v vseh disciplinah, ena bo ratala. Na dolgi, kratki ali srednji rok. Ker poraz je le kajpače.
Danes žaluje čokolada, ker je umrl gospod, zaradi katerega jo imajo ljudje radi v še več oblikah (beri: v obliki jajčk in kremaste mase). Mogoče pa je Ferrero umrl zato, ker je včeraj doživel šok ob dnevnem prometu prodanih Nutell, ker vsi mediji opevajo, kaj morajo stereotipno narediti samski ljudje na Valentinovo. Ampak verjetno le malo ljudi ve, da žaluje tudi mentol, ker je ta isti gospod formuliral tudi bele bonbončke, o originalu mentolne (čeprav zgledajo kot pomirjevala). Tictac in noben opravek ni težak. Al ni to njihova reklama... Me je malo zmedel wc-papir iz prvega odstavka očitno.
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar