Danes sem se naučila da je krompir (ki ga izkoplješ iz zemlje in nato narediš iz njega pire za čufte) v resnici vrsta stebla; da je za navaden prehlad odgovornih 200 virusov in da je česen v Sparu pojmovan kot vrsta sadja. Žal se pa tu celoten izkupiček dneva zaključi. Morda je kriv jutranji pripetljaj v tajništvu. Ne razumem zakaj so tajnice tako zagrenjene osebe, ko nonstop veljajo za seksistvarce in bi morale redno "dobijat svoje" in tako biti manj tečne in zategnjene (ker če moraš redno širit noge, potem nisi zategnjen). A očitno so vsepovsod kamor grem samo izjeme...
Ko nekdo reče, da so najbojše stvari v življenju zastonj, bi ga verjetno marsikdo samo pogledal in si zraven mislil svoje. A potem se vprašam... zakaj je spanje zastonj? Zakaj je objem zastonj (pa čeprav od plišastega psa)? Zakaj je nasmeh na lastnem obrazu zastonj? Zakaj je mama zastonj? Zakaj so lepi spomini zastonj? In potem vidim smisel v tej zlajnani povedi. Nikoli nisem plačala prespano noč. Nikoli nisem plačala spominjanja na katero izmed potovanj. Nikoli mi mama ni zaračunala njene prisotnosti. Nikoli mi ni ogledalo izstavilo račun zaradi nasmeha. Denar je vse, a hkrati nič. Ljudje pa smo tisti, ki bomo znali postaviti mejo. Ko ga nimaš, ti je vse. Ko ga imaš, ti je nič. In ko ti je vse, si nesrečen. In ko ti je nič, si nesrečen. O njem pojejo pevci. O njem pišejo pisatelji. O njem govorijo mediji. A na vsakemu posamezniku je, da spozna, da so najboljše stvari v življenju zastonj. Da denar ni vse, a na žalost je veliko. Da denar ni nič, ampak da nekaj je. Da je ljubezen prava, če je zastonj. Da je prijateljstvo pravo, če je zastonj. Da je sorodstvo pravo, če je zastonj. A vse manj je takih, ki to vidijo. Vse manj je ljudi, ki ne uporabljajo Mastercard. Denar je postal strategija preživetja in včasih še lastno sestro in očeta nadomesti bankovec za petdeset evrov. Kdo bi pa temu oražnemu (me zanima če vsebuje flobafene) zmogel reči ne? In spet je nastal odstavek neke klasične moralne debate, a vseeno-najboljše stvari (beri:spanja) se res ne da kupiti. In ko spi, je srečen tako bogataš (ker je pod njim udobna nova vodna postelja) in revež (ker je preživel še en dan). Najhuje je pa tistim, ki v življenju ne morejo biti spat. Izziv je dovoliti si. Izziv je spati zastonj.
Svečnica je. In moja dementna babica, ki me včasih niti ne prepozna več, mi je včeraj oznanila, da se je danes začel fašenk. Letos bom za pusta študent. Šla bom na lasten Severinin koncert pod tuš (pa to bo vsak večer in for free-vesela če se mi kdo pridruži. Četudi ni Bateman, o katerem se mi je danes sanjalo-ne povem pa kaj, ker se morda uresniči. I sound like a teen...). Namaskirala se bom pa z masko za mozolje in skakala od veselja, ker bom naredila kak izpit. Samo še rdeče gamaše rabim... Ježevko pa tako ali tako vsako minuto v dnevu vihtim sem in tja in si uničujem nevrone.
T=)
Ni komentarjev:
Objavite komentar