sveža in nelabilna klobasa

Ste se kdaj počutili tako, da bi najraje vase zbasali cel paket čigumijev? Vem da ne, ampak jaz sem se. In je šel Orbit med sekalce, kočnike in mehko ter trdo nebo z vsem fagi in bakteriofagi in brbonnčicami. Ampak feeling je bil .... svež.

Vsi, ki greste na morje po 1.juliju in nameravate obiskati njihovo lipo Hrvatsko, potem se vam več ni treba sekirat za ves alkohol in vse suhe klobase v prtljažniku. Dopusta vam tokrat ne bodo pokvarili možje v modrem, ki govorijo kot prodajalke v kakem Konzumu:"Imate li šta za prijavit?". Po prvem juliju se obeta izmurtje tega stavka in rojstvo novega: "Mi vam ne moremo uziteti vino, al vručina če ga pokvariti!" In imajo prav. Malo gliv, plesni, bakterij in hop. Vino bo samo za razkuževanje zunanjih ran. Ampak hvalabogu je leta 1951 (sicer malo čudno, da že v februarju) izumil Richard C. Laramy t.i. chilly bin, kot bi temu rekli novozelandci. Čeprav pomaga obdržati hladno atmosfero, je problem v precej majhnem volumnu in pakiranju v prtljažnik. Žal tiste dobre, stare rumene ali modre hladilne torbe s "trdimi platnicami" nadomeščajo fensi elektrizirane zadeve... Zdaj se vrata odpirajo avtomatsko, temperatura se lahko regulira ipd. Ampak vse to je le zato, da bomo se lahko cariniku nasmehnili nazaj in rekli, da je naše vino v termično nelabilnem stanju... Ampak ker do tega pogovora po 1.juliju ne more več prit, lahko mirno odmislite celoten odstavek, ki je nastal z namenom, da tudi jaz objevim vstop Hrvaške v EU.Bluzim ga jaz, bluzim. A res NE morem več. Finito do septembra, pa bo kaj bo. Čeprav vem da ne bo nič.

In še poletje prihaja nazaj. Marsikaj prihaja nazaj -.-

T=)

vroča žemljica in čar dneva

Kateri je najhujsi dan v tednu? Ponedeljek? Torek? Sreds? Četrtek? Petek? Sobota? Nedelja? Hm. Po sobotni žurki, nedelja. V času "delovne sobote", sobota. Katerega izmed petkov trinajstih o katerih poje Rebeka Dremelj, v petek. Ko te popoldan boli zob in dela tvoj zobozdravnik zjutraj, v četrtek. Ko zvečer niso bile izžrebane prave Loto številke, v sredo. Ko zunaj dežuje, v torek(ne vem zakaj me torek asocira na dež...) Ko hodis v sluzbo ali šolo in je pred tabo nov delovni oz. učni teden, v ponedeljek. Ampak ko si študent in je izpitno obdobje pa so VSI. Ni izbire... Vsi dnevi so enaki. In ker imamo na izbiro samo ekstremna pridevnika dober ali slab, nimamo veliko za razmišljat. Le ob redkih nočeh, ko ne sanjamo o titracijah ali mikroorganizmih, in so naše sanje o princu na belem konju ali žabcu s krono, ali pa o uživanciji kje v tujinu, lahko momentalno priprišemo dnevu pridevnik dober. Ko pa se utapljamo v kupu slajdov, papirja in knjig, kvantifikacija prav tako ni problematična. Ampak ne smem se pritoževat. Vse ima svoj čar. In čeprav tega ne vidimo včasih...

Da me bo pa zeblo kot pesa na Vidov dan leta 2013, si pa nisem mislila. Vreme nam in meni letos ni naklonjeno. Kaj pa mi je? No sicer je še pol leta pred mano. Kdo ve. Sicer pa je Žemlja danes vroč-in to ne v londonski pekarni, ampak celo na igrišču. Bo dobila Tina Maze konkurenco? Šment, pa bo žirija koncno imela težko delo pri izbiri Športnika leta. Mogoče bi si mogli podelitve omislit vsake pol leta. Pozimi Tina, poleti Grega. Ampak to vse je zaenkrat odvisno od trave v Londonu. Če ima kaj slovenskih prednikov, potem bi se dalo kaj zmenit. Če ne pa bo težka, ker denarja za podkupnino v naši državi še nekaj časa ne bo. Ampak bo.

T=)

vzburjene hlače so se povesile

Janša ima v svoji dnevni enako mizo kot je tista, na kateri počivam svoje turistično utrujene nožice z oranžno nalakiranimi nohti (da paše h hlačam, ki jih z veseljem oblečem). Sicer pa me je za estetiko nalakiranih nohtov na nogah navdušila moja mama in od lani imam med poletjem vedno pobarvanih 10 keratinskih plošč pravkotno diagonalno (ne vem če to obstaja, ciljam na hipotenuzo trikotnika prstigolenicapeta) od oči. Malo zapleten stavek, ampak kaj pa danes ni?

No in poglejmo malo v naravno kemijo. Ne bo govora o ljubezni, žal se nisem zaljubila ali pa srečala princa na belem konju ali žabca s krono. Malce bom odplavala med kresničke. In ne tiste fejk, ki jih dobiš, če skleneš zavarovanje in si preVIDEN na kakšnem plakatu. Razpisala se bom o tistih, ki ji lahko opazujemo v travi, in pojasnila zaradi česa svetijo. Bolje bi bilo reči, zaradi koga. Za vse je kriv Lucifer ali z drugim imenom encim luciferaza. Lucifer pretvori Luciferina oz. aromatično zmes, v sorodnega bratranca oksiluciferina, ki je vzburjen (kemijsko pismeni berite: v vzbujenem stanju). Da se mu zadevica spet povesi (kemisko pismeni berite: da preide v osnovno stanje), mu uide curek-seveda svetlobe (kemijsko pismeni berite: odda foton, ki je nekje med rumeno-zeleno in rumeno-oranžno svetlobo). Konzistenca in barva sta pa seveda odvisni od samega Luciferja. In kaj je najbolje, ni potrebna viagra (kemijsko pismeni berite: dodaten vir svetlobe ali energije). Ah, ti zakoni narave!

In zgornji odstavek je dokaz, da sem se danes učila. Verjetno pa ne v pravi smeri. Ampak zdaj vsaj vem nekaj, zaradi česa sem lahko napisala blog.

T=)

šok nevihte zaradi FAS

Življenje je nevihta. Dokler traja uživa, ko mora nehat, trpi. Najtežji je zadnji del. Kako hitro je lahko konec. Ko bliska, grmi in dežuje, se pogosto ne zavedamo, kako lepo je. Želimo si le, da se čimprej konča. In tik pred koncem je najhuje. Nebo je najbolj besno in padajo smreke v gozdovih. Takrat se nevihta tolče po glavi, zakaj se je hotela končat, in zato zraven še točo spusti. A v zadnjem trenutku se državne službe odločijo rešit to končno stanje. Z letali in raketami letijo nad njo in dosežejo njeno zmanjšanje ali konec. Po zmanjšanju ponovno pada dež in tu pa tam zabliska. Ob koncu pa nastane strupen mir, ki povzroči trpljenje marsikoga, ki je spoznal, kaj mu je nevihta povzročila. Enako je v življenju. Ko živiš, velikokrat trpiš. Ko umiraš, spoznaš, da obstajajo še huje stvari. Letala in rakete so ljudje,ki te pomagajo oživljati. Če preživiš, ponovno dežuje in tu in tam posije sonce. Ko umreš, trpijo ljudje okrog tebe (čeprav verjetno ne vsi).

Bolezni so hudič. Res. Ampak jaz vem eno, ki bi jo rada prebolela. Gre za medijsko izpostavljani sindrom tujega naglasa oz. FAS. Do sedaj je bilo zabeležnih približno 50 primerov ljudi, ki so po možganski kapi ali poškodbi glave začeli nekontrolirano govoriti v drugem narečju ali z neobičajnim naglasom. No, jaz bi ta del s poškodbo glave in kapjo spustila ven. In kateri naglas bi jaz čivkala? Ah, veliko jih je... morda bi se preiskusila v italijanščini, maorščini, eskimščini (če obstaja), irščini, ma v vsem. Res bi blo fora, da bi na ustnem izpitu na vprašanje o elektrodah, začela odgovarjati v kakem esperantu. Potem se zagotovo ne bi zmotila. In profesorju ne bi preostalo drugega, kot da pokima z glavo in obogati moj indeks. Če že ne od navdušenja nad mojim znanjem, pa od šoka.

Danes pa ni talentov. Šment, bo se pa treba sprostit ob kakšem filmčeku :P

T=)

prvič in v vodi

Vse mora biti enkrat prvič. Prvič padeš po stopnicah ali kje drugje, prvič ogoljufaš kupca na tržnici ali kje drugje, prvič sanjaš o ugrizu kače ali koga drugega, prvič sediš v na travi in iščeš rešitev ali kaj drugega, prvič si prerežeš nos ali kaj drugega. Prvič se začne poletje leta 2013. Ampak redko pa prvič vidiš tipa, ki počisti za svoim psom, ko gre te kakat. In še privlačen je bil. Tip in pes. Barva las je sicer bila enaka, a ni za dvomit, za kom bi tudi jaz pobrala drek. Niti malo...

Končno je veter pokazal zobe soncu in je začel malo pihljati. Ampak klima je klima. V teh dneh je to neprecenljiva dobrina, posebej če moraš sedet pred knjigo in ob tem nerazmišljat o poletju in morju... Slana voda, sladka voda. Vsepovsod je voda. Voda v kolenu, voda v plastenki, voda v kanalu, voda v razredčenem pivu, voda v telesu, voda v sladoledu, voda v vodovodu, voda v avtomatu. Voda, voda, voda. Četudi ribe počnejo v njej marsikaj (baje no...ampak potem ni logike zakaj še vedno uporabljamo wc, kljub temu da ljudje delajo tam marsikaj) je esencialna. Je mama, babica in sestrična vsakega zemljana. A izginja, propada, umira... Lahko izumijo kaj proti smrti (moji,tvoji,njeni) ali pa se preprosto ne bo/bom/boš vdala temu planetu. Lahko sreča/srečam/sreča ljubezen (ker kao celi vse rane, a vem da jih tudi odpira in baše s soljo). Lahko pa ji/meni/tebi Radenska posodi eno srce! :) to zadnje me je prisililo v odhod do trgovine.

Ah, na televiziji ni več moj dragi zmore. -.- šment. A spet je freaky friday. Ne morem verjeti. Vsaj tokrat je ironično v petek. Si predstavljate, da se zbudite v telesu vaše mame? Jaz raje ne. Ubogi foter... Ampak kljub vsemu, se bom ponovno posvetila Lindsay Lohan.

Vse najboljše, William! Upam, da je bila dobra paradižikova juha in da ni kraljici padla proteza v kak kozarec med večerjo.

T=)

vtikljivost chilli omake

Raziskave so pokazale, da moški preklinjajo več kot ženske. Še en izgovor zanje, če se znajdejo v zagati. No in pa tudi za slovensko novinarko, ki je čez noč zaslovela kot "tista, ki je janši povedala svoje". Ne vem, če je bil njen življenski način zasloveti na tak način. Sicer pa je v naravi čisto tako, da slaven in popularen postaneš ne zato, ker si kaj v resnici dosegel, ampak zato ker si bil tam, ko ni treba ali pa se ti je kaj ponesrečilo. Tako, da neuspeh in vtikljivost sploh nista nič tako slabega... Ubogi mož novinarke (če ga ima), ko bo imela njegova žena več prijateljev kot prijateljic na fb. Enako pa velja tudi za zmagovalko Talentov, ki se je v finalni oddaji preobrazila v ameriško najstnico, ki ne fuša medtem ko poje pod tušem in ni umetna, ko poje na odru. Zgleda pa starejša kot marsikatera študentka... A to je le videz. V resnici je zagotovo pristno slovensko dekle, ki med tednom sedi skupaj s 30timi sovrstniki v razredu, med vikendi pa hodi k babici na štrudl (seveda v formaciji hrane in ne napitka). Ali slava spremeni življenje in človeka? Čujte, ne bi vedla. Morda pa kmalu izvem... Yeah, right.

Če pa me kaj razkuri, je pa to dejstvo, da v marsikateri trgovini v tako vročih dneh nimajo pijačo v hladilniku hladno. Itak je čudež, če je tisto kar bi ti rad v hladilnku. In če je, potem ziher ni hladno oz. mrzlo. Kaj bi dala, da živim ob kakem izviru vode ali pa limonade. Vročina in skakanje po svetu sem in tja za druge ljudi. Ja, it was a lovely neproduktiven dan. Very good (poudarek na r). Morda pa bo jutri bolje... saj pravijo, da si najbolj produktiven ko ti teče voda v grlo (se reče tak?). Samo meni bo jutri tekla chilli omaka. Ne smem pozabit nabavit tortilj in robčkov. Vse kar si želim je poletje in manj strelskih obračunov v vrtcih.


T=)

paritveni potencial in popek

Danes sem se lotila nakupovanja svojega prvega božičnega darila. Za koga je in kaj je, pa le Božiček ve. Ampak saj...nikoli ni nič prezgodaj (ali pa je in se jaz izogibam drugim-študijskim obveznostim). Da ne pozabim, da imam to darilo, bo dobro če vpišem v opomnik. Šele ko malo analiziram svoje dejanje, ugotavljam, da je kar precej bolano. Toda ta oseba je že imela rojstni dan, vsi prazniki (mučeniki, mame, žene) so že mimo, vmes ne bo diplomirala, dobila novo sluzbo ali otroka. Bravo Taja, še enkrat si dokazala, da si neumna.

Kako lepo je mati narava poskrbela za nas. Dala nam je popek na ravno pravem mestu. Si predstavljate da ga na vašem trebuhu ne bi bilo? Da bi namesto na trebuhu bil kje drugje? Recimo na pol poti od ene bradavice do druge? Ali pa na vratu? Zanimivo pa je, da popek nima nobene prave funkcije na našem telesu. Tudi drugi sesalci ga imajo, a je pri nas najbolj izrazit. No in teorije nekaterih znanstvenikov (očitno ne z doktoratom) predvidevajo, da je funkcija popka v tem, da kaže na paritveni potencial pri ženskah (ja saj, ko se pri kosmatih moških niti ne vidi). No in potem je to njegovo izjavo komentirala znanstvenica (z dokotroratom seveda) in je rekla, da popek nima  antropološkega signalnega pomena, da pa sodobna genetika lahko iz tkiva popka (kjer je bila odrezana popkovnica  torej), razbere določene genske informacije, ki so povezane z reproduktivnim sistemom. Komu verjamem tokrat? Verjamem, da je moški izhajala iz kamene dobe, ko so vse Vilme kazale svoj popek. Danes pa se žal oblačimo...Tako da najverjetneje držijo ženske besede. Za spremembo. :)

Zdaj pa talenti. Po tako efektivno čistilnem dnevu si zaslužim malo na kavč. Da vidimo (in da lahko jutri pokomentiram) 

T=)

težka češplja in nabijanje

Enim se matura bliža koncu, drugi so zaključili s poukom, tretji umirajo pred knjigami (!) in velikokrat zaman. Četrti pijejo CocaColo s svojim imenom (mojega ni -.-), peti na večer pred izpitom gledajo serije (nekateri vedno-na žalost). Šestim pa je enostavno vroče. Pa ga imamo... Poletje in visoke...temperature in cilje. In kdor visoko leta...lahko v zraku ostane. Ali pa pade na kol in se nabije... In verjemite, da boli. Morda ženske malo manj kot moške, ampak bolečina je že zaradi slabega trenja lesa.

Ah ti navdihujoči slovenski prevodi. Zakaj bi kdo "skinny latte" prevedel kot "suha kava", čeprav si moker, ko se z njo poliješ in še opečen? Morda  zato ker potem dobiš na tistem mestu suho kožo? Who would know? Al pa ta je moj fejvrit. "pussy" = "češplja" Zakaj ni prevod iz vulgarizma tudi vulgarizem? Vedno vse polepšajo. Če bo kera babica gledla film, v katerem bo nekdo rekel: "njena češplja mi je pa bila všeč", lahko tetka pomisli, da ima očitno nekdo boljša semena češpelj na vrtu, da je všeč tistemu tipu. Ali pa, da je kompot tako dober, da bi bil njenim vnukom tudi všeč. Vglavnem, slovenski prevodi so svojevrstne umetnine. Lahko bi naredili zbirko najbolj izvirnih in neprimernih. Bom jo mogoče kdaj sama... Vsekakor pa včasih nasmejijo bolj kot sam film.

Glavno, da je kitajski kmet shranil marsovca v hladilnik in da se Mercator očitno še 10 let ne bo prodal, kar posledično pomeni, da tudi Taja ne bo dobila kartico še 10 let. Ah ja... Zaradi mene. Itak bom jutri vplačala Sedmico in si bom lahko privoščila nakupovanje v Najboljšem sosedu tudi brez ugodnosti. Pa tudi potovanje okrog sveta in srečo, ker zadnja je baje dandanes celo naprodaj. Ve kdo kje?

Zakaj je vse težko?

T=)

nedolžna Jane se je pobrila na prepovedanem mestu

 Ker zdaj, ko se je treba učiti meni res letijo neumnosti po glavi, sem ponovno raziskovala malo po googlu. Naumila sem si, da si bom napolnila kad (1.v življenju) in si nacedila kocine, lepotične pike, keratinocite in pač vse na koži. In ženska se je odpravila v trgovino po tisto stvar, s katero voda ne bo tekla v odtok, ker je kljub maminemu zatrjevanju da obstaja, ni našla. Na kopalniškem oddelku ni bilo nikogar, da bi ga povprašala, kje naj to zadevo najdem, zato sem se odločila ustaviti prvega v oranžni majci. Končno je mimo prišel en modelček (in niti ni bil tako zelo slab). Sledila je misija in razlaganje kaj rabim in tip me je poslušal do konca, nato pa rekel: Aja, zamašek iščete? Še dobro, da se nisem spomnila, da bi nekaj s čemer nekaj zamašiš lahko nosilo to ime, in osramotila sebe in del ženske populacije. Ampak vsi se učimo... Vsak dan se naučimo kak izraz. Če že ne pomena, pa vsaj v uho pride, da smo to že nekje slišali. Korelacija in linearna regresija. Oophorus. Sklopljena plazma. Ixodes nekajnekaj. Itd., itd.

Ali ste vedeli, da na je na stranišču v knjižnici prepovedano britje? Res primeren napis za tako kulturen kraj. No in potem te na wc-ju pričaka presenečenje. Mamica umiva pokakano ritko svojem približno 4-letnemu sinčku ravno tam, kjer si boste vi potem umili roke. Drugič bom razmislila in prinesla kak epilator. Morem edino poštimat, če se ga bo dalo kje polnit. Če je džungla, naj bo džungla do konca. In ta stavek resnično velja za našo državo. Nikjer ni ne duha ne sluha o subtropskem ali tropskem podnebju, a ljudje hlapijo. Nikjer ni ne duha ne sluha o divjih živali, a ljudje smo divjaki. Nikjer ni duha ne sluha o sanjskemu Tarzanu, a vsi imamo internet in photoshop. Nikjer ni ne duha ne sluha o sožitju z naravo, a inšpekcija pobira kazni za nepravilno ločevanje odpadkov. Nikjer ni ne duha ne sluha o nedolžni Jane, a imamo LaToye vseh vrst. Ah. Pa še pretoplo podnebje za učenje je. -.-

T=)

lepota čvrstih in skrajšanih

Zanimiva vrsta ironije je ta, da piše na travi: Ni prostora za pasje kakce in zraven veselo kakajo golobi. Kaj ni feceses enak pri vseh? Ampak ne. Ubogi psi so diskriminirani. Kot so bili včasih črnci v Ameriki, so danes psički na slovenskih zelenicah. Niso krivi oni, da ima njihova lastnica namazane nohte z novim Alessandrovim peel off gelom in si jih noče umazati... Ali pa lastnik pravkar telefonira na staromoden način brez Bluetooth slušalke, ki bi mu lahko omogočila svobodne roke in s tem tudi, da bi pobral tisto rjavo, čvrsto in srednje toplo zadevico.

Znanstveniki (zanimivo je, da so to bili moški) so ugotovili, da so mečne mišice pri tistih, ki redno nosijo čevlje z visoko peto, skrajšane precej bolj kot pri tistih, ki visokih pet ne nosijo ali pa jih nosijo le občasno. No in kaj se dogaja, če so mišice "skrajšane"? Plosko stopalo in posledično tekaško koleno, plantarni fascilitis (po domače: bolečine v peti), deformacije gospodiča Palca, večja podvrženost zvinom zaradi nestabilnosti gležnja, večje tveganje za poškodbe kolena, nevarnost da se bo enako kot se je zgodilo mišicam, zgodilo tudi hrbtenici,... In potem pravijo, da je za lepoto potrebno potrpeti? Ja, to reče zobozravnik, preden ti da ven zob, ki ovira, da se drugi razporedijo kot vi se morali. To reče mama, ko moraš nositi hlače, ki so pravkar prišle iz sušilnega stroja. To reče kozmetičarka na brazilski depilaciji (in če ji kdo lahko verjame, kapo dol!). To reče kirurg, ko je stranka omamljena in v pekočih bolečinah po povečavi oprsja. To reče teta v zlatarni, preden ti prebije tvoja lepa ušesca. To reče tip v kakpnemu kletnemu prostoru, preden ti vtetovira ime tvojega psa na levo stegnenico... Ampak menim, da gre le za obrabljeno frazo, ki jo ljudje pogosto uporabimo, da bi omilili bolečino. Vsekakor bi potem sledilo, da je za grdoto treba uživati. Ampak ta alternativna hipoteza pa spet ne velja. Znašli smo se v paradoksu. Edini logičen sklep je, da ljudje trpimo. Čeprav tudi to ni res. Sama bi rekla, da ljudje zgolj "živimo". Lepota, trpljenje in grdota pa so le deli. Tako kot visoke in previsoke pete. Ja, kakšne težave pa bi šele imeli, če bi bilo kontra in bi nosili "visoke prste"? Potem bi pa bile mišice podaljšane...

T=)

grmenje hruške med vrhuncem

V življenju si prepričan, da ne boš vrgel črnih nogavic z belimi pikicami v wc-školjko vse dokler ni dan pred izpitom. In ko se zbudiš zjutraj so bele pike le še rumene...

Dan je lep. Na nebu se kdaj pa kdaj prikaže kak oblak, pade tudi kakšna kaplja in zabliska kak grom. Kot povsod. Đokoviću je deževalo, maturantom je precej oblačno te dni, Janša in Hilda imata enakega proizvajalca oken, danes je obletnica Velike poroke (Helene Blagne seveda.... ), Brad Pitt ima očitno 700 dolarjev preveč v denarnici (za vse tiste, ki uživajo v poklicu kelnarja, je to lahko dobra motiacija), davek in obdavčevanje grmita, žirafa Žana in medved Jaka sta iskala streho and glavo (čeprav dvomim da sta jo hitro našla, predvsem her) danes ob 16.00, ko je padala toča (sicer je v kateri izmed predavalnic Univerze v Ljubljani najbrž padala tudi notri). Ampak nato je spet posijalo sonce. Helena Blagne se bo ločila, Đokoviću se bo sreča v deželi žabjih krakov nasmehnila naslednje leto, Žana in Jaka sta si privoščila hruško iz Lidla, Brad Pitt je podpisal honorar za nov film, Janša in Hilda bosta ob njunih oknih ustvarila načrt za izstop iz gospodarske in vsesplošne krize, matura se počasi bliža jutrišnjemu matematičnem vrhuncu,  študentom pa se je izpitno obdobje šele začelo(izpitni roki kar mrgolijo...^^). Ampak šele, ko si študent, ti življenje res ni več težko. Na to si se pač enostavno že navadil. Nič ni lahko. Tudi, če misliš da je, je to mišljenje relativno. Kot vreme.

Pred nami bo kmalu nov teden. Prinesel bo plohe in grmenje. In pa tudi nekaj novega statističnega znanja (vsaj upam...). Predvsem pa bo padal dež in bolela ritka. Morda si omislim kak podstavek za tazadnjo, ker v knjižnicah se tudi pozna recesija. Nič ni mehko. Vse v slovenski specialiteti (čeprav so švedi in norvežani očitno izmislili boljšo formulo, glede na to da je Ikea že v Singapurju, Lesnino pa so na Hrvaškem zaprli).

T=)

bluzenje hin sfinktra

Kako veste, da vas jutri čaka izpit iz anatomije? Med opravljanjem velike potrebe (beri: kakanjem) razmišljate, kateri sfinkter se vam odpira in ali je to po vaši volji ali ne. Ah, človeško telo je več kot komplicirano.

Kako veste, da vam je crknila ura in jo bo verjetno treba nesti na popravilo in porabit štipendijo? Tako, da cel dan poslušate zimzelene ljubezenske pesmi, katerih besedilo gre v večini nekako takole: I love my house and I love my wife. Al pa: and all the silence I dont understand (in potem del o osamljenosti in poteh, ki vodijo k prijatelju ali ljubljenemu)... Skratka, moja timemašinca bo našla njeno pot na servis, ko bo čas.

Kako veste, da ste pozabili karto za avtobus? Ni je v torbici in ne v žepu. In ne veste, kje je, zato se pač malo švercate in fejkate, da ste plačali z Moneto. Me zanima, če šofer vidi, kdo plača in kdo ne. Ampak teoretično se ne vozim zastonj, ker sem plačala mesešno karto. Samo s sabo je nimam. Kar pa seveda ne pomeni, da nisem plačala za vožnjo... Ampak to pojasnit inšpektorjem za vozovnice, bi najbrž bilo tako mogoče, kot obvladati vse celice v človeškem telesu. In žleze...

Kako veste, kdaj ste hin? Ko po dveh metrih sprehoda do avtobusne dobite solzne oči in astmatični napad in nato še zamudite avtobus in posledično vse ostalo.

Kako veste, da bluzite in se ne učite? Uporabljate internet. In pišete neumnosti.

Ah, lajf is bjutiful

T=)