Ko niti rdeče gate niso pomagale...
Ko vsak korak dneva bil je nazaj,
tudi če ni več maj
in je davno Fiono iz stolpa
rešil zmaj. (Čeprav mu je pomagal Shrek)
Ko je masażni stol enostavno pozabil,
da bi še možgane na novo porazdelil
in je tisti en evro zapil,
da je le vretenca malo pobil.
Ko se niti blog ne more dostojno napisat,
brez da moram vmes polito vodo iz roke pobirsat.
Ko dan je "popoln"
a to ni dovolj,
da ne bi odkrila še velik in masten podkožen mozolj (Je prima ko se rima...).
Potem vstaneš in greš,
ker denarnica meče ven keš in
ker boljša neobložena peleta je če,
v šoping odpravim se (pa čeprav depresija nastala je^^)
Ko niti rdeče gate niso pomagale...
Ampak nastala je prva pesem na blogu. Ah. H&M is ready to open my horizon. Čeprav bi bilo bolje da bi se učila. Ampak glede na moje pesniške sposobnosti sodim na frizersko šolo.
In potem bo noč klicala Na pomoč.
