sreda, 26. februar 2014

Francoska kitka usodnega skakanja

Vreme v minulih sončnih dneh me je zaneslo v trende za pomlad. Tokrat lasne. Za naglavne frizure seveda... Ženske, ki se nahajajo na vratu v katerem je žrelo, ki me zeeelo zeeeeeeeelo peče. Pa sploh nisem govorila zadnje dni. Morda malo veliko le francosko...ah kdo bi vedel zakaj. Pa nazaj k frizuram. Trendi svetujejo naravne barve las (to zame ne bo problem)- ampak zagotovo se največje modne gurujke(oz. največje modne gurujke, ki mislijo, da to so) ne bodo odrekle peroksidu (in pajkicam-ampak pustmo oblačila za kak drugi blog). Letos bi naj bile zelo zaželjene resice za kratkolaske in frufru za dolgolaske. Hm hm. Morda pa tudi jaz naredim kak obisk salona in s frufrujem dosežem kak usoden pogled? Čeprav bi veliko raje ene poštene Wayfarerke za usoden pogled in veliko Frufru bonbonov za energijsko igrivost.xD Glede konkretnih umetnij frizur pa priporočajo, da si za vzgled jemeljemo kitke vzhodnoevropskih političark (dobro da ne naših...). Sicer pa bi naj leto 2014 predstavljalo come back devetdesetih. Naj se dotaknem še moških trendov. Njim je pa seveda vse dovoljeno (logično, ker jih res vse boli za frizurco...na večji glavi seveda). Da ostanem na isti glavi, moškim svetujejo tudi bradice. Se vidi da sem bila v Parizu, kjer se je začel pariški teden mode (a sem to izvedela šele danes).

ZOI so se končale. Medalje imamo večinoma že v naši kokošji državici. A Prevc vztraja v slogu. Danes je mucek prevzel vodstvo v skupnem seštevku in pokazal, da smo Slovenci velike mišice. Žilavi in nepopustljivi do konca. Čeprav Kamil ne bo kamiličen čaj. Prej čili omaka...

Po slovenskih trgovinah cvetijo akcije sestavin za krofe, vse je v znamenju pusta. A baje prihaja dež. In ponovno moram v realnost... Oh holy faks!

T=)

četrtek, 20. februar 2014

Grizljanje v miselno infektivnem živem blatu

Padec odpornosti, slab imunski sistem, pomanjkanje vitaminov, Kot da bi človek bral kako revijo Zdravje ali sobotni Žurnal. Velikokrat pa smo priča pojavu oboljenj in gripe, zlasti v tem času po izpitnem obdobju. To pa je zato, ker študentje precej grizljamo v tem času. Obdelujemo, gor in dol, levo in desno, ven in not. Grizljanje svinčnika baje pripomore k širjenju gripe in tako smo študentje in vsi šoloobvezneži precej ogrožena populacija. Morda bi bilo dobro narediti kak izum v smeri sterilnih svinčnikov in pisal. Pilot ali Stabilo z vgrajenimi razkužilci.

Včasih pa se pojavi tudi gripa ali infekcija v našem razmišljanju. In nato sledi širjenje te infekcije eksponentno in strmo proti maksimumu. V takih trenutkih je akutno, da zaznamo, kaj se dogaja (čeprav je to velikokrat zelo težko ali skorajda nemogoče) in nato je potrebno le s korektivnim razmišljanjem zaustaviti širjenje te miselne infekcije. Zveni komplicirano? No, zagotovo je v praksi še bolj komplicirano, kot se sliši. Been there, done that. Nekako se vsak človek kdaj pa kdaj znajde v kakem živem blatu. In večrat v prenesenem pomenu (redko se kdo dejansko koplje v blatu iz ilovice, a velikokrat v tistem iz čustev).  Ko se nam zgodi kaj slabega in smo nezadovoljni s čem, se avtomatsko ta infekcija razširi še na kako drugo stvar v naših mislih o nas, in ne koncu se lahko stopnjuje celo do vsesplošnega nezadovoljstva in poniževanja. Kot kaka snežna krogla, ki se kotali po bregu slalomske proge v Sochiju. Na dnu v cilju ni manjša nikoli, saj je za sneg značilna izvrstna oprijemljivost. In na žalost se je sneg sprijel tudi Tininih smuči in povzročil nemedaljen zaostanek v cilju. Moje mnenje je, da je bila želja previlka. Tako Tine, kot Slovenije. Morda pa čez štiri leta, ko bo konkurentka zagotovo današnja zmagovalka (ki je mlajša od mene in raztura). Amerika bo kmalu dobila novo Vonnov. To napovedujem. Čeprav potem bi znala obstajat nevarnost Woodsovega skoka čez plot...in rumeni tisk bi spet imel o čem pisati. 

Jutri je nov dan in jaz mam nov plan. Ampak vsaka nova stvar je strah. Vsak strah je nov. Bo bolje, da si ogledam film na poptv(in si z njm znižam IQ, da ne bo več toliko dela v mojem Cerebrumu) in se ne oziram več toliko na realnost. Danes je bilo veliko čustvenega blata in zapravljanja časa. Jutri je nov dan in mene bo odneslo.

T=)

sreda, 19. februar 2014

Trd, eko in zakurjen

Zaradi tehničnih težav sem bila lena v pisanju bloga. Ampak odločila sem se, da bom to kljub dejstvu, da sem brez računalnika, prekinila. Ubogi moj Asus. Njegov Trdi je odpovedal in je zaradi mehkobe pristal na popravilu. Zdaj pa čakam, da bo ponovno dovolj trd, da s prsti naskočim njegovo tipkovnico...

Zimske olimpijske igre v Sočiju so že globoko v drugi polovici in dan za dnem imamo Slovenci več medalj. Danes so za novo poskrbeli naši deskarji. Tako smo postali druga država na lestvici po št.medalj na prebivalca. Ja saj, če bi bilo drsališče v BTC odprto in zastonj ne samo v času poletnih počitnic, bi kako iz hitrostnega dobili mi in ne Nizozemci ter tako prehiteli Norveško na prvem mestu. Ampak to se ne bo zgodilo niti z Jankovićem niti brez njega. Do takrat pa imamo Tino Maze, Mišico and co., deskarje, Gregorinovo in Faka, nalednice Majdičeve, pobegle Rise(ki na srečo več ne strašijo po Rožniku, ampak so se pomaknilo v ledene dvorane, kjer so sicer popapali Orle naših severnih sosedov, a jim ni uspelo pojesti Losov in tako bodo le-ti v Ikei še vedno na voljo. Z brusnično marmelado seveda...),... A najbolje je, da se seznam uspešnih slovenskih zimskih olimpijcev konča s tremi pikicami. In te tri pikice so simbol količine, hkrati pa presenečenja nad tem, kaj vse so sposobni.

In zdaj malo novic iz sveta Bluzinjade. Tokrat gre za čudežno pijačo oz.jaz bi to poimenovala smoothie (ki je v tistem smoothie baru overpriced):  suhe slive v vinu. Sounds...neokusno. Ampak po mnenju družbenih portalov prav ta "smoothie" vrača energijo ljubimcem. In potem sem prebrala recept in se odločila, da je bolje dati 69 centov za kilo pomaranč in si zmiksati svež smoothie sam (ali prisiliti dragega, drago ali drage, če je kdo pristaš količine). Sicer pa tako ali tako dvomim, da je kdo tako debilen, da bi kupil eko pomaranče in eko limone za izdelavo? In kdo bi v to vse dal smetano(ki tako ali tako nikam ne paše)? Čeprav verjetno gre zgolj za dober način, kako ne ostati cel dan v postelji in se crkljati, ker te hitro pritisne na tekoče blato. A zmagovalen je stavek na koncu članka:Najbolje se prileže na preprogi pred dobro zakurjenim kaminom. Need a comment? Ne. Need a kamin? Ja.

T=)



sreda, 12. februar 2014

številke na telesnem stražarju s pancerji

Si številka, se počutiš kot številka in iščeš številko. To je življenje.

Ste se kdaj vprašali o pomenu številk? Številke na budilki, številke na koledarju, številke na spričevalu, številke na štoparci, številke na števcu za gorivo, številke na računu, številke na borzi, številke na tvsporedu, številke na prometnih znakih, številke na etiketi majice, številke na spodnjem robu stranice v učbeniku, številke v liftu, številke na ... Vsepovsod same številke. Kaj je takega na teh desetih znakih, da nam krojijo življenje, misli in zapravljanje denarja? Gre zgolj za znake, ali je v ozadju kaj več? So katere številke boljše od drugih in kako to vedeti? Je rešitev postavitev v vrsto in nato izbira prave? Zagotovo ne, ker v Auschwitzu nobena izbira iz vrste ni bila pravilna. Je rešitev žreb? Ne, ker nikoli ne veš, ali je bil pravičen in ne podkupljen. Ali je rešitev le uganka, ki bo z jutrišnjim dnem postala nova in bo ta stara zamenjana? In potem se odpre ta znanost imenovana Numerologija pred mano in me zmede do konca. Beton na torti današnjega dne. 

Ne mine dan, ko ne osvojimo vsaj ene medalje na OI. Počasi bo postalo že nezanimivo biti tako uspešen. Ampak tako nezanimivost si najverjetneje želi prav vsak. Pancer dol za Tino. Ona pač enostavno zna sestaviti dobitno kombinacijo številk nogavic, smučarskih hlač in seksi modrca, ter zmagati v pravi tekmi. Lahko bi jo vprašala za recept pravilne odločitve, a bo bolje, da ga odkrijem sama. Le tako bom razumela zakaj. Ubogi Robi pa še kar hodi od ene številke do druge. Upajmo, da na naslednji tekmi ne bo nula.

A na televiziji je Bodyguard. Najbrž zaradi smrti Whitney ni na Valentinovo letos...
T=)

ponedeljek, 10. februar 2014

Potencial ene ritke

Kako solze vcasih pomenijo srečo in kako solze včasih zgolj izločke naših žlez Odgovor na to vprašanje je vsekakor v Mišici. S svojo kontrakcijo piloričnega sfiktra med poletom na srednji skakalnici, ni zadržal le sekrecije iz telesa, ampak tudi svojo mično ritko dovolj dolgo v zraku, da bo imel doma zdaj več Ag kot jaz (pravi ulov za roparja) Skoro bi to tetanično krčenje slovenskih olimpijcev doživelo svoj vrhunec s Tinko, a je bilo le za deset stotink prepočasno. Ampak saj je komaj prva smučarska tekma za nami. Če je kdo napovedoval ničelno kvoto medalj za našo državo (in poznam take ljudi), je bil že včeraj razočaran. Akcijski potencial slovenske reprezentance teče brez dekrementa. In tako je prav. Enako dobro in še bolje! Jaz pa čakam do jutri, potem pa se z glavo in telesom prepustim televiziji. Vsaj do 17. Potem pa "jovo na novo". Ne morem verjet, da teče življenje tako hitro, ko pa vlaki ne vozijo...

Neka raziskava je pokazala, da so kadilci največje lenobe. Jaz se ne strinjam oz. sem izjema v verodostojnosti tega dognanja. Lenoba na deseto potenco sem postala. A ne kadim. Sicer pa ne vem, kako je lahko nekdo, ki mora premaknit svojo rit na zrak, vedno ko hoče kadit, len. Meni je v toplem lokalu ali ob radiatorju v knjižnici precej nemogoče vstati, prehoditi par stopnic in stopiti na mraz na čik. To zahteva več kot lenobo. Tako da, raziskavo sem argumentirano ovrgla v tej in v oni smeri. Dokaz končan. Narišem lahko le kvadratek kot vsi na Fmf. Sicer pa v znanosti tako ali tako lahko ovržeš vsako trditev. Kmalu bom razvila zakaj kalij ne niža MMP in zakaj je Zemlja neokrogla. Vidi se, da se izpitno obdobje bliža novemu semestru in bo spet treba pisati IQ-sedativna poročila. Zdaj sem pa na vrhuncu... Ko možgani ne morejo več nič. Niti napisat normalen blog. 

In v Mercatorju tudi en krof stane 69 centov. Le kaj imajo oni s to cifro... Morda bo vedela njihova uprava, ki je potrebovala 12 mesecev, da mi NEPOŠLJE pikakartico. 

T=)

četrtek, 6. februar 2014

Iskra v plenicah

Kako lahko ena iskra povzroči vse? Kako lahko ena iskra uniči vse? Kako lahko zaradi ene iskre na pravem mestu zraste družina in kako se zaradi ene iskre na napačnem mestu družina zmanjša? Sicer pa z iskro v očeh veselo pričakujem (zadnji) izpit v ponedeljek, po katerem bom končno lahko pospravila zvezke prvega semestra. Vsaj začasno. Morda pa je tudi kaka iskrica kriva, da so pomaranče v Mercatorju (ki baje praznuje 5 let kot moj sosed in bodo ziher kake akcije) spet 69 centov na kg. Ampak niso tako sladke...morda bodo pa čez par dni.

Jutri se začne evforija lova na medalje. Če gre verjeti današnjemu treningu smuka, smo daleč za žlahtno zlitinimi krogi. Je pa seksi Bode Miller spet v razcvetu. On ve, kdaj mora zacveteti. Morda pa nam uspe letos preboj med organizatorje 2018, ker nekaj šušljajo o tem. Si ne predstavljam, kaj bi šele takrat pisalo v medijih in kako bi to izvedli, ko pa še za vitalne funkcije nimamo. Letos pa je že tako ali tako pricurljalo preveč cvetk. OI v Sočiju so najdražje v zgodovini olimpijskih iger – njihova cena naj bi bila preko 50.000.000.000 dolarjev! Teh 9 nul na koncu pomeni milijarde... Čeprav se mi zdi, da so pozabili investirat v sanitarije... glede na vse kar piše v medijih, Putin očitno prisega na plenice. Ampak vedno iščemo iskre in luknje, nikoli pozitive. Narod je pokvarjen. Kot mačeha in polsestri na poptv. Uboga gospodična Duff!

Tako kot je zamrznila Slovenija, je zamrznil tudi blog. Zdaj pa oba odmrzujeta...

T=)