četrtek, 28. februar 2013

sindrom pepelnate pečenke

Življenje je nepredvidljivo. Danes si, jutri te ni. Danes vladaš, jutri si voden. Danes pomagaš, jutri ti pomagajo. Včeraj si imel raka, danes ga nimaš, in jutri ponovno imaš (Anastacia, upam da ga pojutrišnjem spet ne bo). Danes plešeš, jutri si na invalidskem vozičku. Danes prosjačiš na Čopovi, jutri piješ čaj v hotelu Lev. Danes hodiš peš, jutri se pelješ.

Sicer pa je stanje tako: Janša je zelo zelo razočaran. Kupiš Bratuškovo, ven skoči Janković.Virant se bo spet šlepal, sledi sestavljanje vlade in nova pogajanja. Papež preživlja zadnji dan na svojem prestolu (upam, da bo napisal kaj na Twitter). Prihaja jasno vreme - čeprav dvomim da v politiki. Bliža se pomlad, še vedno čakam na maj. Že 20tič v svojem življenju. Vmes so sicer bile lepe in nepozabne pavze, ko nisem čakala, ampak stanje je bilo preveč rožnato, da bi bilo resnično. Zdaj pa čakam...na Tinin hat-trick ta vikend v Garmischu.

Človek nikoli ne more zares vedeti, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. In prav v tem je čar življenja. Kaj bi bilo, če bi vedeli, kaj nas jutri čaka natanko ob 13.00 in kaj ob 15.00? Predvidevamo lahko, planiramo lahko, a zagotovo ne moremo trditi. Kaj pa vnaprej določeni dogodki-izpiti, sestanki, kosilo z družino,ipd. Ja kot že mnogokrat slišano-nikoli ne veš, kaj se ti lahko zgodi. Lahko ti sosedov pes pregrizne desni komolec in ne moreš na izpit. Lahko te prebava zadrži in ne moreš na sestanek. Lahko ti požgejo dom in pač družinsko kosilo odpade. No, razen če imaš rad pepelnato pečenko... Skratka. Nič se ne more s 100% verjetnostjo trdit, da je res. Vsepovsod so odstopanja in odmiki. Standardni ali pa kaki drugačni. Temu bi lahko rekli Sindrom slovenske politike kar. Ali še bolje. Komparacija življenja s slovensko politiko. Ja.

A vse je zasenčil naš skakalec Prevc z že drugo medaljo na tem prvenstvu. Je čas za Robijevo penzijo na letalnicah?

T=)

sreda, 27. februar 2013

medijska dilema

Tuji mediji pišejo o Sloveniji. Tokrat zaradi politike. Hja, kot kaže je Janševa vlada pripravila dramatičen odhod. Janša stori vse v stilu. Franc Pukšič je poskrbel za par zanimivih izjav danes. Ampak o tem, lahko preberete v vseh medijih, saj so našli novo temo po oskarjih. No čez vikend pa bo spet malo o Tini Maze in skakalcih. Hja, vsaj o novem snegu mislim da tokrat ne bodo govorili. Razen, če nebo zameri Pukšiču za njegove izjave. Kdo bi vedel... Lahko pa nas nebo nagradi z dežjem, ki najbolje sovpada z trenutnim političnim stanjem. Mokro, hladno, brezpotrebe in annoying.

Dilema. Kaj je prav in kaj narobe? Kaj storiti in kaj ne? Katera odločitev je prava in katera ne? Kaj je sploh merilo za to, kaj je prav in kaj narobe? Kaj je sploh dejanje in kaj odločitev? Kakšne bodo posledice? Kaj je čas? Kaj je sekunda? Kaj je kaj? Življenje je dilema. Kot še nepopisan list papirja, ki pričakuje od mene, da ga obogatim s kemijskim poročilom in je v dilemi, ali bo to poročilo pravilno ali ne. Ali bo imelo posledice ali ne. Ali bo prineslo točko ali dve.

Sicer pa se je danes zgodilo marsikaj. Umrla je tekmovalka bara Petra, Realovci so veseli, tudi Rooney najverjetneje odhaja v Pariz (pa ne na teden mode), odločitev, da bodo zgradili nov Titanik, je padla (če bo Dicaprio v mladih letih gor, grem tudi jaz na to ladjo-da skupaj zmrzneva) in Maribor je zadel vratnico. Čeprav pa je politika še vedno teta Elizabeta, ki nam se smeje s vseh strani. Ni blo dosti?

torek, 26. februar 2013

padec El Paradontaxa

Ali se nam jutri obeta padec vlade? No, glede na izkušnje, napovedujem da bo padel le sneg. In se spet hitro stopil. Čeprav je nabolj verjeten dež in prestavitev odločanja o novi vladi. Zavlačevanje, zavlačevanje. Zavlačuje Janša, zavlačuje nebo in zavlačujem jaz. Z učenjem, s snegom in z odstopom. A kdo mi zameri? Ocene me imajo rade, čas me bi rad pokopal in Pahor je obiskal McDonalds... Hja. Beli zokenčki so bili, glede na njihovo belino, sveže oprani. Morda celo z novim Paradontaxom (fuj). Ali je bil morda Pronamel?

Nocoj bo spet El Classico. Eden izmed mnogih. In spet enaka zgodba. Vsi so pametni in vsak misli, da zna napovedat zmagovalca. Zgodovina je na strani Barcelone, statistika na strani Reala. Al je obratno? No, potem ko sodnik odpiska konec tekme je tako ali tako vseeno. Nekdo zmaga, drugi zgubi. Kot v življenju, v šoli, v službi ali pa v trgovini. Večina itak vidi samo Ronalda in Messija. Ženske predvsem... pa tudi novinarji. Samo mislim, da je veliko boljših igralcev. Tako vizualno kot na igrišču... Ampak, kaj ve ena skorajdvajsetletnica o fuzbalu... ali pa moških^^

In kako naj se spravim k definicijam, dokazom in poročilom? Ja lepo. Nikak, ker bo kmalu tekma.In ker imam zvin na zapestju. Zaradi 3 ur titriranja...

T=)

ponedeljek, 25. februar 2013

zvin notranjega glasu

Prešernov Trg se je spremenil v Prešernovo dolino. Kupi snega okrog njega delujejo kot haloški hribi in črte na tleh kot kakšna rečna struga. Lahko bi tudi ti bregovi dobili imena, ko že poimenujemo vse. Od računalnika do flaške za vodo (moji flaški je ime Mirko, računalnik pa je še zaenkrat Neimenovan)

Notranji glas. Pelje te v propad ali do zmage. Pelje te naprej ali nazaj. Te udari ali poboža. A pomembno je, da presodiš, kdaj ga poslušat in kdaj ne. Ko si pred neuspehom in se pojavi glas, da ti ne bo uspelo, ga ne poslušat in pogumno naprej. Nikoli ni vse izgubljeno. Iz današnjega dne sem se naučila to prelepo modrost notranjega glasu. Čeprav me je zdaj kaznoval z glavobolom ^^

Včeraj so bili baje oskarji... Ampak moje stanje je bilo fizikalno in je ta novica kar pobegnila mimo mojih signalov. Bom malo pogledla na Youtube, kjer itak majo vse. Od tega kako popravit ekran na mobitelu do tega kako uničiš ubogi pralni stroj z eno samo muziko. Sicer pa nisem preslišala najpomembnejšega včerajšnjega dogodka. Slovenija ima veliki kristalni globus tretjič v svoji kratki zgodovini. Tina je ženska, katere notranji glas samo spodbuja. Onega slabega je zboksala do zloma arkade in zvina ključnice (če je to sploh mogoče...) Ah, komaj čakam vaje iz anatomije... 

T=)

sobota, 23. februar 2013

premoženje in obstanek z Milko

Ah ja. Pa je šla še ena sobota. Dan za počitek. Dan za sprostitev. Dan, ko sem imela srečo s semaforji-niti ene rdeče. Dan, ko sem skoraj dobila avto. Dan, ko bi se naj učila fiziko, a nisem mogla (to me ne preseneča) in zdaj sem na računalniku in občudujem premoženje Zohana na tv.

Danes smo dobili novo odličje. Peter Prevc, čestitke. Za zanimo dopoldne pa je poskrbela Španka, ki je premagala in Mario in Tino in Stacey in Ilko in vso konkurenco. Prva zmaga za Španijo. Pa niso dobri le v nogometu^^ in košarki. in rokometu...Tinca je dobila novih 50 točk in je vse bliže Maierjevemu rekordu. Itak ji bo uspelo... Milka je na njeni strani. In to nova Milka s karamelo. Razočaral pa nas ni tudi Šporn. Skratka-uspešna športna soboto. Včasih se vprašam, kaj bo, ko se bo končala smučarska sezona... Bo mi zmanjkalo gradiva za pisanje? Ah, kje pa. Taja lahko govori in piše o vsem in še čem. 

Po današnjem obvestilu na avtobusni postaji Pošta, se sprašujem, le zakaj bodo naslednji teden trole vozile počitniški vozni red, če pa je v mestu toliko študentov, zaposlenih in upokojencev, ki nimajo poičtnic? Pa tudi veliko šolskih otrok, bo s prijatelji privandralo do McDonaldsa na Čopovi, ker pač doma ne bodo imeli kaj za početi... Aja. Ne bodo privandrali, ker ne bo avtobusa, za Bicikelj pa je malce hladno... In malce fejst neprevozno. Zunaj je cca. 30 cm snega in kar pada. Bo jutri Slovenija spet obstala? Če se bomo zgledovali po politikih, nam se jutri obeta spokojen dan. Severina lahko pride videt ta Grad bez ljudi. Jutri bo cela država taka. Topel dom ali pa nakupovalni center. Ja, nekateri bomo morali še kak zvezek odpret. Ampak vsaj športna spremljava bo spet na tv.

T=)

petek, 22. februar 2013

trpežno, v troje in lizanje.

Ugotovitev današnjega dne: Mercatorjeve vrečke za sadje so zelo trpežne in prenesejo še kaj več kot dva paradižnika. Pohvalno Najboljši sosed, pohvalno. Tolko o današnjem učenju - če so plastične vrečke najboljša rešitev. Hja. Bomo videli, kaj bo jutri. Ko pojdem v Spara...

Jutri je pa itak moj srečen dan, ker dobim avto. Seveda ne od mamice ali atija ali babice ali dedija (kot veliko ameriških in slovenskih najstnikov^^). Jaz sem bolj iznajdljiva... Treba je igrati nagradne igre. In jaz bom jutri izžrebana za avto. Moja logika je taka, če igraš imaš možnost kaj dobiti. Če sploh ne igraš, pa tako ali tako ne moreš nič dobiti. Zato si kdaj in kdaj vzamite čas, da izpolnite kak letak ali dva. Nikoli ne veste, kaj vam bo košček papirja z kakim vprašanjem, prinesel. :) Torej, novi Opel, čas bo da skupaj izliževa gume in obdelava to snežno podlago. Začeli bomo v troje, ampak ona bo hitro odstopila, saj ji najin ritem ne bo ustrezal...

Kako najhitreje narediti sladoled, če že imate pripravljeno maso? Če kdo ne pozna odgovora, naj pride študirat farmacijo. Pa še žurke bo lahko obiskoval in z zaposlenim v Cernu v kabinetu sedel. Cambridge, can you beat that?

Iz nosa mi teče, tako da bo tega prispevka tukaj in zdaj konec.

Aja. Pa v mojem novem avtu je lizanje prepovedano. Samo sladoleda seveda...

T=)

četrtek, 21. februar 2013

69 in nagrobne sveče

Dejstvo je, da živimo v Sloveniji. Ko te s temi besedami pozdravi profesor na uvodni uri, potem veš, da nisi v pravi državi. Veš, da obstaja tista obljubljena dežela, kjer življenje v njej ni le dejstvo. Kjer dejstvo ni, da se tam živi.

No in v taki državi kot smo, se že 21.2. v reklamnih katalogih pojavljajo nagrobne sveče. Sem kaj pozabila ali zamešala in je zdaj čas za obisk grobov? Ali oglaševalci res več ne vedo kaj bi? No, počakajmo še do jutri. Mogoče bo noter kaka buča, šiba ali pa krema za sončenje. Pa tudi razprodaja kopalk sploh ne bi preenetila. Ja, dejstvo je da živimo v Sloveniji, kjer speeet sneži in je bela romantika. ups. neromantika. In, da se zgodi, da vidiš brezdomko, ki prosjači na ulici, nekaj minut za tem pa sedi da kapučinotu in kadi cigareto v lokalu na eni izmed glavnih ljubljanskih ulic. Ja, to se dogaja le v tej državi, kjer se da kupit celo diplomo. No zaenkrat še zdravja nisem zasledila v nobeni trgovini. Kaj veš... Mogoče bo tudi to kmalu naprodaj v tej državi, kjer imamo Najboljšega soseda, pri katerem dobiš marsikaj ceneje, če imaš pika kartico (pa čeprav le nadomestno, ker seveda prave že cel mesec niso poslali^^). Pomaranče kar vztrajajo pri svoji ceni 69 centov. Le zakaj jih ta številka tako privlači...?

Dejstvo je, da se moram učit. Ne glede na državo, v kateri se nahajam. A kaj ko vedno pride kaj vmes. Kavica s kolegico, vrsta v Pošti, vrsta na blagajni, pranje las, vožnja s Trolo, izpolnjevanje nagradne igre za nov Opel, koncert skupine In&Out ipd. In kako naj potem človek izbere tisto fiziko? Ali nekaj takega no...

T=)

sreda, 20. februar 2013

vroč horoskop in roza obleka.

Sanje. Kako lepo je sanjati (in potem prespati budilko^^).

Sanje o potresu. Sanje o roza obleki. Sanje o prijateljih. Sanje o mački. Sanje o maturantskem plesu. Sanje o slikarski razstavi. Sanje o psu. Sanje o koncertu. Sanje o masaži stopal. Sanje o družini. Sanje o hribu, na katerem stoji apartma na morju. Sanje o potovanju. Sanje o zmagi in porazu. Sanje o neznancih. Sanje o polni postelji. Sanje o srcu. Sanje o uspehu. Sanje o neskončnosti in nesmrtnosti. Sanje o rdečem BWM enki. Sanje o rokovanju. Sanje o njem. Sanje o sebi. Sanje o ...

Včasih se zgodi, da sanje trajajo celo noč (no shit^^). Včasih ne sanjamo nič. Sanjamo tudi podnevi in takrat ko ni treba. Ampak, ali je sanjati sploh kdaj prepovedano? Kaj je meja sanj in kaj fantazij? Sploh obstaja? Vsekakor bi rekla, da je zmaga Arsenala na povratni tekmi fantazija in da so le sanje "vroč" finalni derbi med Olimipijo in Mariborom v Stožicah (kot je to izjavila tv-voditeljica). Če ona misli, da bodo dečki igrali zgoraj brez v tem skoraj snegu, potem pa se je prejšnjo noč dobro spotila...

Mogoče pa je krivo za moje sanje to, da horoskop zmeraj preberem pred spanjem, ker mi prej pač ne pride na pamet in potem ta "vpliv zvezd" ostane še nekaj časa. Čeprav se ne bunim ob takšnih sanjah kot so bile danes. Na slikarski razstavi v klubu Plusminus v Mariboru je bilo prav prijetno. Po njej pa še bolj. :P

T=)

ponedeljek, 18. februar 2013

lov policije in sok

Začel se je teden. Za Vzhod so se začele počitnice. Začel se je novi semester za Ljubljano. Začelo se je moje učenje fizikalnih formul. Začel se je film Denis Pokora. Začel se je lov policije za roparjem Jovanke Broz. Začelo se je garanje. Začelo se je uživanje. Začelo se je namakanje kruha v paprikaš. Začelo se je sušenje las na zraku v sobi.

Končal se je vikend. Končale so se študijske počitnice. Končalo se je pitje soka. Končalo se je predvajanje Dnevnika. Končale so se razprodaje (uradno). Končal se je fašenk. Končalo se je svetovno prvenstvo v smučanju in biatlonu. Končalo se je življenje lastnika Lakersov. Končal se je dan.

Za nekatere je nečesa konec, za nekatere začetek. Začetek konca in konec začetka. Dan za dnem, ciklično in periodično kot harmonično longitudinalno valovanje. Hitrost začetka je povsem enaka hitrosti konca. Kdaj je čas za konec in kdaj za zažetek nikoli ne veš. Danes? Jutri? Včeraj? Vse kar je lepo se htiro konča in vse kar je slabo se počasi začne. Konec novega in začetek starega? Začetek novega in konec starega?

No, edino kar vem je, da bom začela z gledanjem Denisa Pokore in končala s pisanjem tega bloga. In pika.

T=)

sobota, 16. februar 2013

črtasta pižama, test in vlakovodja

Kaj pomeni, če že drugič v dveh dneh doživiš, da se zaprejo zapornice? Je morda to znak zavrnitve, padca na ustnem iz fizike, bolečin v hrbtenici? Je morda to sila na ploskovno enoto ali pa zgolj upor vlakovodje prebivalcem, ki so včeraj odvrgli ostanke McMenuja v njegovem vlaku? Ko bi vsaj pustili še tisto fensi šalco, ki jo dobiš zraven... Ne. Ostal je le papir. Ostal je le karton. In seveda slamica. Slamica v  črtasti pižami. Rahlo pogrižena in malo nategnjena... In vse to je povzročilo spust zapornic. Toda ali to kaj pomeni? (Ja, da sem spet malo zabluzla s pisanjem-in upam da le to.)

Nova tekma v Schladmingu, nov odličen rezultat naše Tince. Zmagala je neka pubertetnica, ki ji seveda privoščim zmago, ampak upala sem da bo Frida ubranila vodstvo, ker si po 6-tih drugih mestih res zasluži zmago. Ampak tekma je tekma. Rezultati so nepredvidljivi in razmere so kot na izpitu ali testu. Včasih padeš, včasih zmagaš. Včasih obupaš in odstopiš, včasih prideš do ciljne črte. Včasih ti srce vriska, včasih pa le piska. Včasih si konec, a včasih je le začetek. No, američanki želim, da bo še uspešno tekmovala naprej. Naša Tina pa naj si spočije, ker to kaj ji je uspelo, je težje od 480 fizikalnih formul, ki jih bom jaz vpijala naslednji teden. Vsak po svoje naprej, svojim zmagam in porazom naproti. To je življenje! To NI življenje!

Danes je na tv DaVincijeva šifra.

T=)

petek, 15. februar 2013

onesnaženost in Pravi

I feel it in my fingers, and I kind of feel it in my toes, that every single day is notromantic and so the feeling is beden... Ja, preživela sem še eno Valentinovo. Vsi smo ga. In kaj je drugače? Ja, vesoljcem je dopizdlo ljubčkanje in jokanja z čokolado in so pač poslali svoje granate nad nas. Jim zamerim? Niti malo. Naj kar pošljejo še v Slovenijo malo. Tukaj res ne bi škodilo nekaj, kar bi predramilo in krizno povezalo narod. Res. Še tako mala skupnost kot je ekipa Tine Maze, ni enotna. Vedno več in več je ločenih in sprtih družin. In potem pričakujemo od politikov, da bodo državo vodili v kolektivnem duhu? Kako naj jim človek zameri, da tega ne počnejo, če se je prav včeraj sprl s svojo ženo ali možem? Ja, ozračje na Zemlji je onesnaženo, in ne zaradi smoga, kislega dežja, globalnega segrevanja,...

Le kaj nam bo prineslo jutro? Morda novo zmago Tince? Morda meteorit na dvorišču? Morda zdravilo za raka? Morda višje plače? Morda znanje fizike za vsaj pozitivno? Morda novo gajbo jabolk? Morda Pravega? Morda smrt? Morda kekse? Morda rojstvo? Morda nov avto brez bencina? Morda penzijo? Morda pa le soboto.

sreda, 13. februar 2013

kaktus, čaj in avtobus.

Ko ti gre vse narobe, ti gre narobe. Izgubiš najljubše (in edine vredne) uhane? Misliš da nekaj znaš, a se znanje obrne proti tebi? Kompliciraš brez potrebe? Ti pade gumb z najljubše jakne? Veš, da te doma čaka nihče? Ti je zmanjkalo pomaranč? Te čaka čiščenje? Si padel po stopnicah? Se ti je posušil kaktus? Si se opekel z čajem? Imaš vsega dost? Ti je padel sneg s strehe na glavo in uničil na novo oprane lase? Si se odločil, da boš zaradi javnosti in dni brez alkohola, tudi sam preživej 40 dni brez? Te čaka še gora velikosti Mt. Everesta dela na sebi in na faksu? Se ti zdi, da je jutri Valentinovo in da boš večino dneva preživel pred tv in na vlaku? Si se izgubil v temi na ljubljanskih ulicah? Je kriza in mrtva točka? Ti je zmanjkalo baterije na telefonu in imaš zamašena ušesa? Te je zalil avtobus od glave do pet z brozgo? Si bil zelo vesel, a hitro več ne?

No jaz sem. Jaz bom. In jaz sem bila.

in potem ti Janša razvedri obraz z izjavo, da Virantovanje in pustovanje mineva... Janševanje pa kar traja in traja :)

T =/

ponedeljek, 11. februar 2013

28. naravni izbor na superkombinaciji

PopTv me preseneča z kvaliteto filmov, pa čeprav smo jih VSE že gledali... relaksacija po alelih, lokusih in vsem genetskem klobasanju. Kdaj bo že konec učenja? Aja, na faksu sem, torej nikoli.

Zunaj pada sneg. Če še kdo ne ve ali pa ni na fb prebral... In pada konkretno. Morda pa se jutri zbudimo v pol metra. Nikoli ne veš kaj nam lahko prinese jutro. Tako kot danes, ko je papež, ki rad Twitta, napovedal svoj odstop... A čigave Twitte bomo pa zdaj brali? 28. februarja bo adijo, in prišel bo novi. Je pa pohvalno, da ko nekdo začuti, da več ne more, pač ne more in ne glede na težo odločitve. (tako kot sem se jaz zdaj odločila oz. pred dvema urama, da za faks več ne morem niti enega rekombiniranja več) Ljudje se staramo, ljudje postajamo nesposobni, ljudje ne moremo več. Vse to je naravni izbor, nič umetnega.

Da ostanem malo pri aktualnih tematikah, moram pohvaliti Ligetya za drugo zlato medaljo. Tinca, dobila si konkurenta (no, ali pa tudi ne, ker Tina je Tina). Čeprav on je tudi na T. Veseli me tudi za našega južnega veterana, ki vedno znova dokazuje, kaj je mirna kri in kaj so izkušnje. No pa tudi naši severni sosedje so najbrž bili veseli kolajne, kjub Benijevem odstopu. Tokrat pa smo tudi mi imeli svojega med petnajst. In niso smučale ženske... Zgleda da bodo tile naši fantki počasi dozoreli. Čas je že bil :)

T=)

nedelja, 10. februar 2013

pivo in pakunga

Ja. Še enkrat si bom ogledala Čez 30 in še pri tastarih in se podučila kaj se mi ne sme zgodit, čeprav če bom tako hot kot Matthew... ne. ne sme se vseeno zgodit.

Naslednji odstavek moškim ne priproročam v branje. Težko bodo razumeli... (upam da ženske vsaj malo razumejo, ker če ne mi se je odpelalo očitno). Zakaj za vraga ne moreš v drogeriji, hipermarketu, trgovini, megamarketu ipd. kupit vložkov posamično? Kdo za vraga rabi 16 ali pa 20 vložkov, če je prišel v nakupovalni center in slučajno doma pač pozabil enega ali pa je doživel presenečenje, ko je bil oddoma? Ne, ženska mora kupit celo pakungo, kjub temu da jo doma čaka včerajkupljena. In spet nekdo zasluži... In vložki sploh niso izjema... No, vsaj robčke je možno dobit v mini paketkih. Če bom kdaj šefica tovarne Always ultra, sem pravkar opisala koncept za svoj prvi projekt. In mislim, da si bom hvaležna... Četudi ženske mislijo na vse, včasih pač res ne morejo na vse.

Sicer pa danes ni bil najbolj uspešen dan za slovenski šport. Hell no, itak da je bil. Mediji se sploh ne spomnijo, da včasih ni bilo Slovenije med deseterico nikjer. No, edino kar je bilo neuspeh za nas je odpovedana tekma smučarskih skakalcev in veter, ki je pihal in odpihal tekmo... Strokovno bi temu lahko rekli kvadratni zakon upora? No, ali pa tudi ne... Čestitke Tini in Faku. Sama sem imela priložnost spremljati Tinino vožnjo v javnosti in kakor hitro je prispela v cilj, sem ostala prek ekranom sama. Tolko o državni povezanosti, športnem duhu in podpori v dobrem in v slabem...

Zdaj pa k filmu. Komaj čakam, da mali pokaže svoj "paket piva". odzadaj in odspredaj ;)
T=)

sobota, 9. februar 2013

puhast mešanček in miganje po tipkovnici

Obstajajo tudi mešančki med samojedi in sibirskimi haskiji. In trenutno je to moj najljubši pes.xD

Včeraj je minila še ena skorajzmaga Tine Maze. Kaj je drugače? Slovenija, Evropa in Svet je na nogah in kaj bo šele jutri...Včeraj so se slovenski hokejisti uvrstili na OI v Sočiju. Kaj je drugače? Končno bomo lahko igrali proti Kanadi in ZDA in jih nabili. Danes so slovenski skakalci priskakali skupinsko zmago na poletih. Kaj je drugače? Zmagali niso Avstrijci. Včeraj se je Lindsay Vonn odpeljala v Ameriko z helikopterjem od gospoda Woodsa. Kaj je drugače? Rumeni tisk ima svoje razlage. Na voljo so novi šamponi Fructis. Kaj je drugače? Povzročajo odvisnost.

Včeraj je minila tretja slovenska vstaja. Kaj je drugače? Nič. Pri naših politikih je na žalost edina kolektivna stvar gretje riti na parlamentarnih stolčkih in uporaba wc papirja na Šubičevi 4 v Ljubljani.

Danes je zame minila še ena neproduktivna sobota, ko so moji hitri prsti kakor puhast sneg, ki bo po besedah Katje Jevšek naletaval jutri, švigali od tipke n do tipke v ... in kaj je res drugače? To da je še huje... :) in da je zunaj (dobesedno) in notri (na žalost) ognjemet.

T=)

četrtek, 7. februar 2013

šimpanz, tuna in hobotnica

Današnji dan mi bo ostal v spominu po marsičem. Prvi oceni sta v indeksu, prvič me je osvajal 12 letnik (upam da ni bil mlajši) na avtobusu, prvič sem se učila o mitohondrijih, prvič sem pri kuhi uporabila sladko rdečo papriko in prvič sem slišala, da sta si šimpanz in tuna bolj sorodna, kot šimpanz in hobotnica. In to piše v preverjenih virih...

Dan pred kulturnim praznikom se je Slovenija spet počutila nekulturno na Kongresnem trgu. Danes kot kaže protestniki niso dosegli nič, bomo videli kaj bo jutri, ko je napovedana 3.slovenska vstaja... Iz kapitalistične logike gledano je to slabo, saj so jutri trgovine zaprte, a na ulicah bo veliko protestnikov, radovednežev, otrok,... In vsi bodo žejni, lačni, otroci bodo v izložbi videli ravno pravo pustno oblačilo, ženske čevlje in moški banko, saj so pozabili plačat račune za prejšnji mesec. A vse bo zaprto... Bo mir v nemiru na Prešernov dan. Sicer pa kaj jaz vem o kapitalizmu in politiki,...manj kot o mitohondrijih zagotovo ne. xD

Prav tako je danes dan pred superkombinacijo za svetovni pokal, kjer bo naša Tinca spet vihrala in privihrala do kakšne kolajne in spet se bo treba učit fizikalne formule...

T=)

sreda, 6. februar 2013

Bloganje je od danes prestavljeno na google. :)

Najlepša trenutka današnjega dne sta bila pomagati brezdomcu in si odrezati nohte na nogah.

Slovenija je po bosansko izgubila. No lahko pa pohvalim navijače južnih bratov, ki so se danes sredi belega dne veselili snega na Prešernovem trgu in pozirali ob Prešernovem boku. Noben izgredov, nobenega nasilja. Kot turisti^^ Našim pa itak statistika ni dopuščala zmage... To da zgubijo z Bosanci, je le popotnica, da se bodo uvrstili na svetovno prvenstvo. Jaz se ne bi sekirala...

Druga najlepša trenutka današnjega dne sta bila nakup dveh pipetirnih žogic in pitje mangovega napitka.

Sneg nas je razveselil in razžalostil spet. Sneg je padal in še pada. No pa saj je zima... Prometni kaos gor al dol, mati narava je vsemogočna. Tako kot moji rezultati na izpitih - vse mogoče. Dobesedno^^ Edino kaka 10tka pri fiziki ali kjerkoli je več kot ne mogoče. To zadnje (10tke) je tako kot da bi se slovenska politika vsedla in umirila ter rešila gospodarsko krizo...

Tretji najlepši trenutek današnjega dne je bil seveda takrat, ko me je z brozgo zalil avtobus in ko žal nisem srečala... pameti sigurno ne! ;)

T=)