Mačji Bailando minljivosti življenja

Zakaj sem danes sanjala, da je moja mačka pela pesem Enriquea Iglesiasa Bailando? Nobena razlaga sanj s spleta mi ni mogla dati odgovora. Se mi meša?

Kako lepo je, ko verjameš, da je svet lep, pravičen in pisan. Kako lepo je, ko pišeš Božičku in mu nastaviš mleko pod smrekico. Kako lepo je, ko sediš v peskovniku in zidaš gradove do oblakov. Kako lepo je, ko zvečer pustiš okno priprto, da bi te lahko obiskal Peter Pan. Kako lepo je, ko te nekdo objame in ti požene cirkulacijo. Kako lepo je, ko te boža mama in zapoje tisto Uspavanko za Evo. Kako lepo je, ko ugotoviš, da Božiček in tvoji starši uporabljajo enak papir za zavijanje daril (da ne omenjam, kako lepo je, ko spoznaš, da ima tvoja mama gene Božička, ker je njuna pisava skoraj identična). Kako lepo je, ko prideš do vrhunca ob tem, ko pobarvaš zadnjo zvezdico A3 pobarvanke. Nato pa srečaš svoje možgane. Kar pa zna biti tudi grdo. Depilacija, nakupovanje božičnih daril (in potem se iz trgovine vrneš zgolj z darili zase in kislimi kumarami), iskanje smisla, minljivost, krivice, ne obišče te noben junak več,ne zapoje ti niti ptič,.. A obstajajo tudi izjeme, ki kršijo pravila. Kuhano vino, ki ga lahko legalno piješ. Fenomenalni žuri, na katerih ti odpadejo noge in se drugo jutro zbudiš brez glasa. Rezervacija letalske karte do tvoje nove destinacije. Seveda ne morem mimo spolnosti in take vrste kričanja. Pa gledanje filmov in serij s PG. Pa še bi se našlo... Je torej minljivost časa včasih tudi vzrok za novo upanje in novo lepoto? Ali je minljivost le grd element marsikatere ex-yu pesmi (čeprav tam celo paše not)? V teoriji ali praksi še nisem probala, a morda bi celo želela. Živeti ta trenutek tukaj in zdaj. Pozabiti na pismo Božičku in pogovor s Petrom Panom. Pozabiti na govor na lastnem pogrebu in to kar me čaka med naslednjim izpitnim obdobjem. Želela bi uživati v tem božičnem šopingu na Ebayu in ga nato zaliti s kuhanim vinom in nasmehom. Želela bi, da bi bil moj oče kadilec in ne bi imela težav pri izbiri darila zanj.

V čast na Joe-a, je moj minuli večer minil ob njegovi glasbi (z vmesnimi premori exyurocka in aktualnega Tsunamija). In igrala je pesem You can leave your hat on, ob meni pa nobenga, da bi mi odplesal striptiz. Moj Dexter, ki je ležal na postelji, pa je tako ali tako nag... Nisem iz časa Joe-vih vrhuncev, a njegove pesmi včasih pašejo. Meni sicer zvenijo malce poželjivo (vsaj ritmično), a zagotovo imajo še sto drugih kvalitet. Tipec je mel dober glas, zelo "raskav" (čeprav nikoli se nisem poglabljala v pomen te besede, bi pa jo opisala z "glas Cockerja"). Cancer pulmonalis in že ga več ni -a ostal bo na youtube, v spominih in zgoščenkah (ker me brat zadnje čase kritizira, da ne uporabljam slovenskih besed iz SSKJ sem nadomestila besedo CD z ustreznico).

Epilog: Dexter je plišast pes iz Ikee (slika spodaj), ki je danes dopolnil natanko eno leto. Čas res beži in godine prolaze... A on je tukaj in zdaj. Zato si zasluži moj nasmeh in lep pogled. Ko ga ne bo, se bom pa lahko smejala le temu Dormeo vzglavniku (za katerega sem pravkar ugotovila, da si zasluži pranje)

Poželjiv pogled Dexterja

T=)

Osemurna ljubezen do slovaške prestolnice

Bratislava, glavno mesto Slovaške, ki leži na meji z našo severno sosedo in zelo blizu naše vzhodne. In mesto, ki je dovolj majhno, da ga vidiš v enem dnevu, te ob tem napiha in srečaš pol Slovenije na izletu. Zlasti v tem času... Stvar posameznika pa je, kako bo mesto doživel. To in vsako drugo. Iskreno, očitno sem pričakovala preveč in bila kar malo razočarana. Nad božičnimi sejmom, okrasitvijo in arhitekturo mesta.Upala sem na Prago in Budimpešto, ampak Bratislava zame še Ljubljane ne preseže. In še urejen javni wc je treba plačati (pa naj kdo reče, da je Janković slab, ko treba odšteti za lulanje petino kuhanega vina-in prav tolko ga gre tudi ven, torej na wc-ju ostaneta dve petini kuhanega vina, kar je skoro ena polovica in je neto absorbcija v kri premajhna, da bi imela znaten učinek-damm, sem zakomplicirala). Bom pa si Bratislavo zapomnila po UFO stolpu (ob tem pa pozabila na dejstvo, da sem zamudila ugodno svetlobo za fotkanje in da me je veter skoraj odpihnil). Razgled pretehta. Predvsem Donava doživi svojo velikost v polni meri. In mir. Srečaš spet tisti mir, vsaj za par sekund. Mir, ko si ti nad vsem in je čas za trenutek pod tabo. Prav tako pa sem prvič poskusila tisti famozni Punč. Okus Visnya (like a pingpong girl name). Nije bilo baš nešto, a bilo je sladko in je pogrelo cirkulacijo (tako kot bi to naj pingpong girl stroila moškim). Se posvetim tej sladki etanolni zmesi v kakem drugem blogu...

Ker pa vem, kako bi bilo bedno, da bi zdaj tu metala neke stavke o stavbah, bom raje prilepila kako lastno fotko in dodala komentar pod njo. 

Znameniti UFO stolp (oblika malo spomni na kak NLP)
. Na desni spodaj je pa slovaška trola. Zanimivo da je vsaka druga trola
 na žico. Pri nas so pa pačna metan. Eno ali isto, samo da vozi

Poljubila ga nisem (ker je bilo preveč ljudi okrog),
niti mi ni podaril rož(kot je to počel nekoč),a uspelo mu je tudi mene prepričati (kot večino turistk),da se slika z njim.Na sliki: Lepi Naci in le Taja (čeprav je bla gužva okrog).

Ker smo študentje farmacije, se je pač spodobilo. Pred eno izmed najstarejših 
lekarn tega območja. Danes je drag muzej. 

Neverjetno veliko takih reklam.
A žal niti so cene daleč od Tajskih.
Za kvaliteto pa ne vem...

Pogled iz UFO stolpa (ena izmed veliko uspelih fotk v tehniki HDR, kljub temu da sem zamudila pravo svetlobo- a včasih je treba iz slabega potegniti dobro in ne videti konca sveta).

Hm, ko pogledam fotke, sploh ni bilo tako slabo. A da nekaj ljubiš (kot piše na levi fotki), mora miniti več kot le osem ur. Je pa prvi vtis tisti, ki odtehta , ali boš ostal še kak dan ali ti je bilo osem ur dovolj. Vedno in povsod. In včasih ugotoviš, da nekaj ljubiš, šele ko si že doma... Ker pa ljubim potovati, se že veselim naslednjega. In to bo hitro... Za Božičem in pred Silvestrom. Kljub kakim študentskim ali življenskim pomislekom. Ne, tokrat mi bo le uspelo-dati prednost ljubezni in ne možganom ter ponovno obesiti Nikona okrog vrata in nabaviti nov magnetek! A času čas.

Sem se potrudila ne bit predolga. Kljub 200tim slikam, ki so še na računalniku.

T=)

Gordijski obrat za 69

Danes sta mi tik pred hišo prečkali cesto 2 črni mački. Druga ob drugi, istočasno. Nisem se naredila, da tega nisem videla. Ena ob drugi sta korakali. Stavim se, da je bila ena potreben mačak in druga seksi mačonka. Kateri maček pa bi hodil ob mački, če ne bi od nje imel kako korist? Še poštar te ne pokliče na mobitel (kot je mene danes- in pitaj boga od kod mu telefonska), če noče od tebe kaj. In žal ni hotel isto kot tisti črni mačak, ampak je zgolj sporočil, da me spet čaka pošta iz Hongkonga in jo bo dal sosedi, ker ne gre v nabiralnik.

Življenje je polno gordijskih vozlov. Velikih in majnih. Električnih in platnenih. Sekundarnih in terciarnih. In  že iz zgodovine je znano, da je tisti, ki bo odvozlal vozel, nov vladar. Ali torej to pomeni, da je tisti, ki odvozla življenjski vozel, vladar svojega življenja? A kako odvozlati vozel, če je pa to praktično nemogoča uganka? Kako ga odvozlati, če ni navodil za to? Kako ga odvozlati, če se drži skup bolj trdno kakor se zvezde držijo neba? In spet sem se ozrla v zgodovino (čeprav sem večji fan geografije, ki jo imam namen jutri podkrepiti na potovanju v prestolnico Lepega Nacija- če ga srečam, dobi poljubčka). Aleksander Veliki je vozel "enostavno" le presekal in postal vladar. Ali je torej v življenju zares potrebna sila? Sila, ki preseka ta hudičev vozel in ki povzroči vsaj momentalen nadzor in vlado nad življenjem? Ampak, ali nam kaj zagotavlja, da bomo potem dejansko vladali življenju in da bomo bili na boljšem? Moj sklep: sekundno lepilo lahko v sekundi zalepi vozel nazaj. Zato se lahko potrudimo in ga presekamo ter vidimo, kakšni deželi bomo vladali. A zagotovo ni lahko. Vsako tveganje je izziv. Lažje je živeti z vozli, kot tvegati... Kaj če bo nova dežela v ekonomski krizi, pred vojno in polna kriminala? Bolje to kot dežele sploh ni...

Ker sem prebrala da kava, v katero stisneš limono, pomaga proti glavobolu, sem morala probati. Izid? Obrnitev želodca za 69 stopinj. Morda pa sem imela le napačno etiologijo glavobola in pač limona ne pomaga proti mačku in trem uram spanja... No in tudi Radenska, ki je od danes naprej češka (naj jo samo ne preimenujejo v kofolo in ji ne zamenjajo tako srčen logo) v kombinaciji s paracetamolom (ne morem rečt kar Lekadol, glede na to kaj študiram), ni pomagala. Drugič bom pila pač drug alkohol in spala kako uro več. Ne bo škodlo...

T=)

Položaj Rak pred ogledalom in pod zvezdami

Zakaj ljudje krivimo? Zakaj iščemo dno neprijetne resnice, ko morda sploh dna ni in bi se morali ozreti kam drugam? Ko bi morali upreti oči gor v zvezde? Najlažje je živeti v prepričanju, da je za uničene škornje kriv dež, da je za zgorelo plastično posodo kriva pečica, da je za padec na izpitu kriva naša nesposobnost, da je za prazno baterijo kriv slab telefon. Ampak, ali je vedno potrebno nekoga kriviti? Je vedno potrebno s prstom kazati na nekoga ali nekaj in mu dati oznako Kriv? In zanimivo, Krivci so ponavadi tisti, ki so nam najbližje. Mama, oče, prijatelj, punca ali fant,mačka ali pes, LG ali Samsung. In kdo je ponavadi največji? Oseba oz.predmet, ki ga vidimo, ko se zazremo v ogledalo. Ta oseba je kriva, ker nam ne uspe. Ta oseba je kriva, ker smo zboleli za rakom, ker le je preveč kadila (pa čeprav neprižgane cigarete). Ta oseba je kriva, ker ne zna reči ne-alkoholu, dimnikarju ali sebi. Ta oseba je kriva, ker ne zna ljubiti. Ta oseba je kriva, ker ni heroj. A kaj bo, ko ogledalo poči? Kdo bo potem krivec? Ko ogledala več ne bo, tudi krivca več ne bo. Takrat bosta pa LG in Samsung krivila lahko le še zvezde, ker Krivca več ne bo. Zakaj se ne bi zgledovali po njima in začeli kriviti zvezde in imeti ogledalo brez praske? Zakaj ne zmoremo spoznati, da nismo heroji mi, ampak le tista oseba v ogledalu? Da je  potebno le to, da enkrat na mesec pobrišemo ogledalo s Stelexom in ob tem pomežiknemo osebi v njem? Ni treba vsak dan (ker nočemo bankrotirati zaradi Stelexa ali Ajaxa in ker nočemo, da bi se nam uničilo, kakor se sčasoma uničijo stekleni kozarci v pomivalnem stroju. Ah te kemikalije...). A mislim, da bomo težko verjeli, da ne gledamo krivca. Da bomo težko verjeli, da so krive zvezde, če jih zakrivajo temni oblaki ali smog. Da jih bomo težko videli s sončnimi očali. Pa še takrat, ko bomo kje, kjer smoga ni in je zunaj Sonce, bomo raje ostali med štirimi stenami in prižgali luč v kopalnici ter pogledali v ogledalo. 

Za to zgornje krivljenje zvezd (in verjetno za koga nakladanje), je kriva minula noč (in spet, krivim nekaj ali nekoga). Ogled filma The fault in our stars, ki tudi je vzrok mojemu dolgem in predvsem slabemu spanju danes. Gre za mladinsko ljubezensko dramo (če gre verjeti tistim, ki so ta film žanrsko opredelili). A jaz sem film videla kot eno samo veliko bolečino. Morda pretiravam (ker je bilo neprijetno gledati tudi seks dveh oseb, ki sta se ljubili). Morda sem kritična, ko ne postavljam brezpogojne ljubezni med partnerjema v ospredje (ker to bi naj bil point zgodbe). Zame je point filma naslov. Včasih moramo kriviti zvezde (upravičeno ali ne). Ne more biti krivec partner, starš ali kakšna žival s trdim rdečim oklepom. Na koncu šteje le eno. In to je Nič. Pomembna pa je pot do Nič.  Pomembno je, da je tunel bolj svetel kot tista luč na koncu; da je treba nehati kriviti mamo, ker nam je skrčila pulover; da je treba nehati kriviti mačko, ker nam je razparala domačo nalogo; da je treba nehati kriviti osebo v ogledalu, ker ni heroj; da je treba verjeti, da so krive zvezde in da je Nič daleč ter ob tem le prižgati dolge luči (pa čeprav niso nevemkake super kvalitete in verjetno tudi onesnažujejo) na avtu, ko vozimo v tunelu.   Dokler ne srečas zvezd, si na dobri poti. A velikokrat se zgodi, da jih moraš srečati. Star ali mlad, siv ali črn. Vsi tuneli ne morejo biti enako dolgi. Nekateri živijo Karavanke, drugi le podhode. A vsi pridemo do Nič. Le skozi različen tunel.

Skratka, da ne bo blog predolg. Ja, film je ena cuker romanca z nesrečno srečnim koncem. Pravi material za zaljubljene najstnice. A vseeno. Vsak najde nekaj zase. In citat filma, ki mi je najbolj ostal v ušesih? Nima veze z zgornjim odstavkom. Najbrž ga niti ne najdeš na imdb movie qoutes. Gre za vprašanje in odgovor. Kaj je huje, kot imeti raka? Imeti otroka, ki ima raka. Ne vem zakaj, a nekako se mi zdi, da je v tem citatu nekaj, kar vsaj malo nakaže na to, da film ni material sentimentalnosti, ampak gre za zgodbo enih življenskih dejstev. Nimam otroka, a zdi se mi, da je največja bolečina prav nemoč. Lahko bi navrgla še kak odstavek, a bi bil blog predolg. Kakor vedno, pa je ogled vsakega filma, stvar posameznika. Nekoga pritegnejo oralni dialogi metafor, drugega pa platonski seks... Vsak ima drugega krivca v ogledalu.

Danes ne bo svetovnih novosti, da 24ur.com neuzgubi preveč publike. Kao...

Nasmehnite se ogledalu med pranjem zob danes!

T=)

Petelinji zajtrk po nabijanju mimo

Ker je brat zbolel, je čas, da začnem blog z enim nasvetom:najmanj trikrat na teden. Zabiti koš in zgrešiti (predvsem slednje dokler nimaš lastne plačilne liste). In Bostonski znanstveniki so razvili celo študijo o tem... in vsi ti znanstveniki so mladi zdravniki. Hm... Da ne bo jutri pred kako fakulteto vrste fantov in deklet. Zato popravljam nasvet: spodnja majica, dolge hlače in sočne mandarince. 

Meteoropatija. Še ena izmed tistih, ki se nahajajo na seznamu bolezni. No in slednja je na črnem seznamu oz.na takem neuradnem. Gre za motnjo, pri kateri bi naj bolniki (predvsem ženske srednjih let)  doživeli poslabšanje splošnega počutja ali osnovnega bolezenskega stanja ob vremenskih spremembah. Sosedo boli križ pred dežjem, po domače. In na to temo je nastalo veliko strokovnih raziskav. Edino pravo zdravilo je pa spanec in nezapiranje v notranje prostore, ampak dihanje dežja, snega in sonca. Plesanje v luži, valjanje po travi v snegu (aja. Takrat ni trave...), učenje na soncu. No in potem sem začela malo razmišljati o tej temi in razvila psevdometeoropatijo, ki pa se po moje pojavi takrat, ko ne najdemo krivca za težave ali pa bežimo od lastne krivde. Najlažje je kriviti vreme... Zamudiš na zmenek, kriviš vreme. Izprazni se ti telefon, kriviš vreme. Te zavrne punca, kriviš vreme. Zažgeš nedeljski štrudl, kriviš vreme. Si všeč fantu, kriviš vreme. Mogoče bom kdaj v kakem Velikem zdravstvenem pripročniku kot oseba, ki je prva opisala psevdometeoropatijo. A raje še malo počakam, da priznajo dohtarji še nepsevdo različico... Ah jej, to vreme dela iz ljudi marsikaj. Naj bo že sneg, ker mi je dovolj plesanja v oblakih (napolnjenih le z dežjem) in jesenskih temperaturah, čeprav smo kao v zimskem času. Hočem se valjati ter iskati užitek med jutranjim tekom na avtobus po snežni brozgi. Prav petelinji zajtrk s snegom bi rada!

In kako me je danes prav vreme in ugodna ponudba prisilila v skorajšnjo rezervacijo potovanja v Dubaj. Ampak tokrat nisem tvegala. Kaj pa če se izpiti ne izidejo? Čeprav moj bančni račun je bil za. Možgani in srce pa tudi (enkrat za spremembo usklajeno delovanje te dvojice...). Pa še Federerja bi lahko srečala. Škoda, da je že oddan. Ma bi se hitro kak drug nabijalec našel. Bi bilo zanimivo iti na kak veliki teniški turnir, edino ne vem, kako dolgo bi zdržala le opazovanje nabijanja. Včasih se zavleče...in več ni ločnice med predigro in končnico. Ko gledaš na tv lahko vmes celo ješ nedeljsko kosilo ali pa igraš ski challenge... A vseeno morda odpotujem v metropolo puščave nafilano s šejki. In tvegam da me kak ugrabi...A treba bo na blond. Tudi vizualno... in krivec bo vreme.

T=)

Centimetri kvalitetne trdote

Kaj bi lahko spremenilo odnos (vsaj moj) do 100-evrskih bankovcev? Dejstvo da je njegova dolžina natanko enaka povprečni dolžini moškega spolnega uda. In zdaj se bo vsak, ki je to prebral, ob pogledu (sicer verjetno bolj redkem) na ta bankovec, spomnil na to dejstvo. Morda si bo pa kak tip privoščil celo merjenje, če ima seveda obe gmoti pri roki (no eno ima zagotovo)... Pa ne prosim dobit kompleksa manjvrednosti. Važna je kvaliteta (in trdota). A moški so zadnje dni na udaru. Nova modna muha je koledar. Spet ga ima Murko (in tokrat je še hujši), sledi mu tudi Pahor (ojoj, za koga smo volili)-zanimivo da imata oba kar nekaj živali zraven sebe (morda se oglasi kaka PETA). Ampak karakterju primerno kompozicijo slednjih... Mogoče bo Janša ustvaril naslednjega. In bogve ali bo v zaporu ali pa že kje zunaj posnetih tistih 12 fotk. A meni včeraj ni podaril ne Janša, ne Murko in ne Pahor to zadevo, ki ti pomaga v časovnih orientaciji. Mene je presenetil dimnikar (sicer se megleno spomnim, a danes sem na mizi videla koledar). Bom zato kaj bolj srečna? Bom zato prvič srečna? Me čaka ljubezen življenja, zadetek na Loteriji, uspešno opravljeni vsi izpiti, pogovor z Nickom Batemanom?Kaj sploh pomeni biti srečen? Lahko sploh rečem, da nisem srečna? Lahko srečo izmerimo? Lahko sploh rečem, da sem srečna? Takšna in drugačna "srečna" vprašanja so večna in brez odgovorov. Je biti srečen imeti mamo, fanta, prijatelje, punco? Morda pomeni biti srečen imeti le sebe? Je sreča v malih ali velikih stvareh? Je sploh v stvareh? In da ne zafilozofiram. Ko odkrijem, kaj pomeni biti srečen, napišem. Do takrat pa... bom iskala odgovor. Morda je pa to del sreče...

Kaj je novega v naši državi? Deževati je nehalo. Vsaj iz oblakov... Sezona kuhanega vina se je odprla in traja. Kmalu nam bo v Ljubljani Janković postavil drsališče in kmalu bodo na Poptv začeli vrteti Sam doma. In ker sem prej slučajno omenjala živali in pravice, sem se spomnila, kaj sem danes slišala po radiu (poleg novega Severininega hita, ki je, kakor vsi do zdaj, super trooper). Vrteli so reklamo za vseživljensko zavarovanje psov. Zavarovalnice ne bom imenovala. Komaj čakam da bomo prva država, ki je uvedla obvezno zdravstveno zavarovanje živali. Ampak, s kom se bo potem slikal Murko in koga bo gladil Pahor? Skratka novega v državi ni nič. Neumno ko pes.

Za konec pa še ena srečna misel, ki sem jo danes izvedela v McDonaldsu. Kaj je huje kot to, da otroku vzameš bonbon? Da hendikepiranemu otroku vzameš bonbon. In potem so začeli obdelovati še dojenčke...Ah tisti časi, ko si bil frajer, če si kak vic povedal ali pa kak čik povlekel. Danes pa lahko kadiš kot Turk (in te ob tem še kdo zamenja za brezdomca), pokaš šale (ki so že zdavnaj izgubile na izvirnosti), kupiš alkohol v trgovini (brez da zahtevajo od tebe osebno) pa nisi frajer. A koga briga, če imajo v HM razprodaje in je včeraj prišla štipendija...

Iskati srečo dalje ali počistiti stanovanje? Odgovor je kot na dlani, ker nimam druge izbire. In to je najhuje-nehati iskati srečo. Prekinem torej le za dve uri in nato nadaljujem. Ali pa vsaj jutri ko se zbudim.

T=)

Seksi starec in njegov istokrvni prijatelj

Kako je teden spet naokrog, pred nami je spet vikend. In zdaj ko ni pred mano kakršnegakoli kolokvija letos, sem nekako opustila blog. "PAFI" je bil motivacija (naj me kdo ne ubije...). No in pa dolge vožnje z vlakom, avtom, avtobusom (čeprav slednje redkeje, ker je vedno gužva in vestno odstopam sedež starejšim občanom-morda pa so bili v mladosti seksi). In tako kot sem jaz npr. blog, tako ljudje marsikaj opuščamo v življenju. Opustimo sprotno učenje, opustimo obiskovanje fitnesa, opustimo preventivno jemanje limon (ker se nam jih ne da stiskati v čaj), opustimo smejanje (ker nam niso všeč naši zobje), opustimo... Ne bom rekla da je to vse narobe, a v takih trenutkih je treba začeti uporabljati pomaranče, samo ne odnehati. Pa še Mercator jih ima soet v akciji...

Kandida. To ni vrsta novega bonbončka kake manekenke (ker to je zdaj popularno). Vsi smo že slišali za to besedo. Mariskdo celo ve, da gre za neke vrste okužbo. Morda se celo komu sanja, da gre za glivično okužbo, zlasti vagine. Vsaj enkrat v življenju se z njo sreča 75% žensk (in naj se še kdo začudi, zakaj imajo ženske daljšo življenjsko dobo od moških. A morajo oni trpeti Kandido, Menstruacijo in Porod?Je treba kompenzirat nekako...) In zakaj zdaj jaz o tem nakladam? Ker sem odkrila zanimiv test, kako lahko tako okužbo s kandido tudi dokažemo (pa tega mi niso pokazali na faksu, ker je mikrobiologija že zdavnaj mimo). In ni potreben obisk zdravnika (čeprav-če je mlad in seksi ...). Zjutraj na tešče je treba naliti v kozarec vodo (po možnosti filtrirano ali vsaj precej čisto). Nato pa elegantno pljuniti vanjo in opazovati kaj se dogaja (10-15min). Če se ne zgodi nič, potem niste kandidat za kandido. Če pa se iz sline karkoli spušča pa lahko srečno pojdete k tistemu seksi mlademu zdravniku, da vam kaj predpiše, saj bo teto Kandido odgnal le kak probiotik (in ne kaka zelena Activia). A naj pomirim vse ženske preden začnejo spet preklinjat svoj spol (kot ga jaz najmanj 5 dni na mesec in tiste dolge minute med depilacijo)-tudi moški so dovzetni za Kandido. Simptomi pa so enaki-rdečica in srbečica njihovega istokrvenga parcentimeterskega prijatelja. A kandida se lahko prenaša po telesu... Tako kot kri, akcijski potencial in žolč. Nastal je predolg odstavek samo zato, ker se mi je zdelo zanimivo pluvanje v kozarec. Epilog: Kandide nimam, imam pa Tictac, ker se mi je danes na blagajni zaluštal.

Današnji dan si bom zapomnila po navijanju za Tino Maze med vajami na faksu, kjer se nisem mogla niti poveseliti, ko je lisička pripeljala v cilj, ker sem delala kaznivo dejanje. A v srcu sem ji čestitala in zavriskala. Bom pa čez vikend toliko bolj glasna. Preglasila bom še komentatorja Mirančka, ki ga danes ni blo slišat. In zanimivo, do zdaj ni komentiral dvakrat in takrat je Tina zmagala. A ne bom povezovala tega naključja. Je pa res, da sem ga danes prav pogrešala. Njega in njegov glas, ki ga je nadomestila monotonija asistenta...

T=)

Njegov zanič Garmin in moja spalnica

Kaj pomeni, če nehote najdeš pet eurov? Da danes ne greš na vlak, ampak se pelješ z avtom. Kaj pomeni, če nehote poči žarnica? Da jo je treba zamenjati. Kaj pomeni, če si slabe volje? Da je treba vzeti fotoaparat v roke in jo popraviti. Kaj pomeni, če je pred tabo vikend? Da je treba vse stvari za faks pustiti v Ljubljani. Kaj pomeni, če je koš za smeti poln? Da ga je treba izprazniti in odnesti smeti. Kaj pomeni, če je miza siva od svinčnika? Da jo je treba pobrisati in pripraviti na novo umazanijo. Kaj pomeni, če si fertik? Da je treba natočiti vodo v bano in zaplavati v njej. Z račko ali brez...

6.12. je. Miklavžev večer. Spomnim se časov, ko sem na ta večer nastavila naaaaajvišje škornje in nato cel večer čakala. A napolnili so se šele zjutraj. In tisto jutro sem pred vrtcem, kasneje šolo, jedla Milko ali Leibnitz minikekse oblite s čokolado. Pa tudi nove nogavice sem z veseljem nategnila na svoji dve stopali. Pa tiste tri mandarine so tudi šle z mano v nov dan...In potem se predramim in z nasmehom zavem, da sem danes iz kleti izvlekla edine seksi dokolenske škornje in jih obula ter se z njimi odpravila domov. Ne vem zakaj. Morda sem podzavestno ponovila otroški ritual. Ko bi ga vsaj lahko še kdaj...lahko pa jih vseeno nastavim. Upanje ne sme nikoli umreti. Pa čeprav vem, da so na svetu trikrat bolj pridne Taje. A tudi šiba bo kul. Bo cirkulacijo kar pognalo... Ali pa upam, da bo Miklavžu uspelo darilo 12urspanja. Bo škorenj torej letos kar v spalnici...če ne bo preveč smrdelo. Upam pa, da bo Tini ameriški miklavž prinesel kako stopnico danes. Veliko ali malo. Samo da je. Dvigalo lahko uporablja v hotelu. Koliko smučark bo ostalo brez stopnic...tako kot otrok, ki jih Miklavž ne bo obiskal, ker njegov Garmin ne najde njihove ulice. Ker imajo preveč raztrgane čevlje ali ker jih sploh nimajo. Ker nimajo dvorišča na katerega bi se lahko parkiral. Ker nimajo mame, očeta, babice ali dedka. Ker ne vedo, kdo Miklavž sploh je. Ker njihov slab dan traja odkar so prišli iz imitacije inkubatorja, kjer so imeli vsaj oskrbo. 

Da pa ne zadepresiram z zadnjimi stavki vzdušja bloga, bom raje končala z mislijo, da upam, da bo Miklavž ponoči zavil v čimveč ulic in da lahko zaradi tega mene tudi preskoči (saj bodo moji baroreceptorji z veseljem ugasnili za danes- in to predčasno). A žal s tem ne bom spremenila nič. Vedno bo tako. K enim bo prißel, k drugim ne. Ne moremo nič. Tako kot bodo tri smukačice danes stale na stopničkah in druge ne. Tako kot bodo nekateri izpit naredili in drugi ne. Tako kot bo nekje snežilo in drugje ne (pri nas npr.-pa še kakih 14 dni ga ni videt z daljnigledom). Tako kot je bil danes na štajerski avtocesti radar, na primorski pa ne..

T=)

Kupon za lizanje

Kako je danes na javnem wc-ju v sosednji kabini nekomu nekaj padlo na tla, jaz pa sem mislila, da je uboga ženska (verjetno je bila ženska, ker sem verjetno bila na ženskem wc-ju) doživela mikcijsko sinkopo. Sem resnično na točki prevoja študentskega življenja in realnosti... Se pa grem stavit, da je ženski padla torbica in se ji je ob tem ugasnil telefon. Meni bi se tudi moral kdaj, a noče.

Naši bivši bratje iz skupne države radi ližejo. Niso edini. Gre zlasti za intelektualce. To njihovo lizanje jim prinaša užitek in zadovoljstvo. Ob tem sploh ne vedo, kdo so in kako jim je ime. Ližejo to nabreklasto površino Bombine Maxime (beri:vrsta žabe). Baje bi naj bufotenin (ki se nahaja v žlezah-torej bi teoretično lahko žabo tudi pomolzli, a je očitno njena hrapava površina privlačnejša za oralno obdelavo) bil glavni krivec za učinek 5 krat LSD. 5-hidroksi-dimetiltriptamin deluje na serotoninske receptorje in vsi vemo da je serotnin nekaj v možganih (sintetizira se iz triptofana, ki ob jetrni encefalopatiji bolj vdir v možgane-ne vprašajte, zakaj delim z vami to podrobnost). In tu celo ne prihajala le do halucinacij in videnj jagod kako hodijo po stopnicah.  Posamezniki se začnejo spraševati o lastni eksistenci in smislu bivanja. Celo ples jih začne veseliti (ful povezano eno z drugim, a nekateri najdejo smisel v plesu-pa čeprav ob drogu). Pa lahko verjamem temu? Hm... Ne bom probala. Če pa je komu do lizanja ali molzenja pa mi lahko javi rezultat. Verjetno bo v tem mrazu raje molzel kot lizal ta novi okus sladoleda Maxim-a. 

Tudi v prestolnici so prižgali lučke, a verjetno je bolj pomembno dejstvo, da so odprte stojnice s kuhanim vinom in da bo lahko 10000 kuponov s Kuponkota kdo tudi unovčil. Se sprašujem, kolko vina iz tetrapaka več so prodali te dni v Hoferju... Refošk ali Rizling ziher nista vredna 40 centov. Bo pa treba it probat, če je vsaj cimet v kosu in ne v prahu... Samo naj neha deževat in naj mine ta teden. V soboto ponoči si bom polnila baterije skupaj s fotoaparatom. Končno! Malo odmora zame in malo dela za Nikona. Da ne bo zaribal in potem doživel ortostatsko hipotenzijo zaradi tega. Morda bi mu mogla poviti objektiv, da zmanjšam raztezanje. Ah, blede mi se...

Bi kdo polizal sladoled s tako formulo? Jaz bi mogoče rabla kaj takega da postanem normalna...

T=)

Žilno reguliran kondom na lopati

Ker je tisti "štajerski golaž" (ne vem zakaj tak naziv, ker ni bilo notri nič kar bi bilo izrazito štajersko...) za kosilo v meni prebudil Lenobo in sem nato sedela pred računalnikom in gledala smešnice na youtube, namesto da bi prestavljala liste v knjigah, sem se odločila da ne bi bilo slabo to drugič preprečiti. A potem sem se poglobila v fiziologijo tega stanja in po vseh možnih prebranih razlagah zaključila, da je to znak, da nimam zdravstvenih težav in da je moja žilna regulacija zadostna. Ker se je med obdelovanjem vsake sleherne "štajerske" sestavine v mojih prebavilih povečal pretok krvi, se je npr.v mišicah zato moral zmanjšat. In ko sem pojedla, ni šlo takoj poslat krvi v mišice, ker pač večino stvari potrebuje čas (ne vem, če se sploh kaj zgodi brez da bi minilo kaj časa - pa čeprav gre za stotinko, a to presega moje današnje filozofiranje). A zakaj potem v tej fiziološki razlagi sledi dejstvo, ki pravi, da je pretok skozi srce, možgane in pljuča stalen. Hm, moji možgani so očitno malce okvarjeni, ker so vegetirali cel popoldan-kljub temu da so se mišice že zdavnaj aktivirale in sprehodile na pošto, kamor je prispel Miklavž. Kaj pa če si je kak baroreceptor vzel malo dopusta? Mogoče kar porodniško...

Prvi december je. Dan boja proti HIVu ali proti AIDSU? Večino tak ne briga. Glavno je to, da so na javnem mestu danes dobili zastonj kondom. Vsaj ne bo eden izmed tistih 16000 (!) ljudi, ki se je danes okužil s HIV, če bo kondom uporabil med obdelavo kake svoje žrtve. Škoda da na koncu nastrada ta kos lateksa zaradi prevelike napetosti. Pa tako skrno je bil izdelan v tovarni... A velikokrat se ne rodi HIV, ampak Jaka ali Mojca. A vseeno, živeti s HIVom, AIDSom, Jakom ali Mojco je težje kakor uporabiti lateks, kajne? Je pa danes tudi dan, ko je izšel novi horoskop za zadnji mesec letošnjega leta in če mu verjamem me čaka čudež sredi meseca. In da bo ta teden raztresen. No in začelo se je že danes. Morda so krivi le ti sivi oblaki, ki so očitno danes doživljali same organzme glede na količino izliva. Kondom danes žal ni pomagal in je bil potreben dežnik. Ki pa mi je razpadel in tako sem tvegala okužbo z virusom prehlada. Dobro da je na televiziji milijon reklam, kaj storiti v takem primeru. Še na youtube se med poslušanjem glasbe zavrti kak tak oglas (in ob tem ponorim).

Nov delovni teden je pred svetom. Začel se je z oblačnim orgazmom. Upajmo, da se bo končal s snežno erekcijo. In spet sem perverzna zato bom raje nehala. Čeprav se snega ne bi branila... Lopata v kleti kar hrepeni po njem. Trese se od hrepenenja. Neham. Mogoče pa bo v petek posijalo sonce in se meni in svetu obeta lep vikend. Čas je da začnem sanjariti o čudežu sredi meseca. A kaj ko je Paul Walker umrl pred enim letom... 

T=)

Velikost otrdelega organa in žirafa

Pri žirafi tehta več kot 11 kg (25krat več kot pri povprečnem moškem). Ta gmota mesa, prožna in mišičasta. Ta organ ljubezni. Ta organ privlačnosti. Ta organ, ki ne izbira. Ta organ, ki lahko tudi otrdi. Ta organ, ki ne uboga. Ta organ, ki ga ne znam sama ubogati. Ta organ, ki ga ne upamo ubogati. In zdaj, preden odtavam, se bom vrnila k žirafam. Zakaj imajo žirafe tako težkega? Ker mora pumpat dvakrat več kot povprečen moški. Zato imajo žirafe predolgega, da bi imele organ ljubezni tako lahek. Zato ker je treba potisnit kri min.tri metre do možganov (in to ne "drugih" možganov, ampak kar tistih kjer se odvijajo vsi smotani procesi). Kot posledico, žirafam ne moremo meriti krvnega tlaka Riva-Rociju in slišati Korotkowih tonov. Verjetno bi sicer teoretično lahko, a ne obstaja taka manšeta, ki bi jo lahko nataknili žirafi. Ampak vseeno, očitno se da izmeriti (se nisem poglobila), ker baje je krvni tlak žirafe trikrat človeški-torej medicinski učbeniki bi z lahkoto diagnosticirali hipertenzijo. A vse se skriva v velikosti organa, ki lahko otrdi. Srce narekuje tlak in fiziologija žirafe ne uboga medicinskih definicij. Naj torej diagnosticiram fiziološko hipertenzijo? Lahko vprašam strokovnjake za mnenje, ampak se raje ne bom sramotila... In zaključila bom monolog o žirafi z retoričnim vprašanjem. Zakaj žirafa zmore ubogati srce in ob tem izzvati patološko stanje, ljudje pa vedno delamo to, kar je prav-za naše ali pa za tuje možgane? 

Jutri je že petek in ta vikend bo spet smučanje. Lahko slovenska raketa ponovno stopi na stopničke? Če ne zdaj, pa prihodnji teden. Priporočam ji, da si za zajtrk speče jajčko na oko v pekaču za mafine. Glih danes sem to gledala na spletu. Zanimiva ideja. Čeprav bo poraba elektrike s tem večja, ker se pečica ne zagreje v 3 min... Tako kot tudi vročemu čaju ne uspe zagreti telesa v treh minutah. Mogoče bo boljši izkoristek, če dam telo v pečico in jajce v čaj? Ali pa bo le nastal človeški odojek in kamilični egg nog. In spet je nastal neumen odstavek. A point je v Tini Maze.

Odgovor na vprašanje iz prvega odstavka bi lahko bil povezan s količino spanja. Žirafa je povsem zadovoljna, če spi dve uri. Ljudje pa nismo. Meni je potrebnih 10. In ob deprivraciji pride morda ravno do učinka na možgane, ki utiša srce, ker nas tista gmota krivulj (od katerih nobena ne deluje na sigmoiden način) mora kaznovati. Grem raje vegetirat in v druženje s kakšno serijo, preden spišem novo poglavje patologije možganov in srca (in bodo študenti imeli eno temo več za obdelat). Dvomim, da so že povezali te dve temi. Zdravilo? Obisk živalskega vrta, kjer se nastaviš žirafi, da te poljubi, nate nate prenese vibracije svojega velikega srca ter tako za tisti dve uri obiska ubogaš srce ter opaziš svet okrog sebe. Ali pa le kak antihipertenziv v kombinaciji s pivom iz nove pivnice v Ljubljani. In nato pristaneš v kliničnem centru ter spoznaš seksi medicinskega brata, ki ti ogreje možgane.

Žirafa s srcem in žirafa z možgani

T=)

Razvratu v troje je sledilo adrenalinsko kakanje

Kako je imeti moškega cimra v kopalnici, ko te nujno pritisne kakat? Nič boljšega-še družbo imaš med kakanjem, medtem ko on opravlja svoje za kopalniško zaveso. Edini pogoj: krvno sorodstvo. Ko smo bili mali pa smo se pač vsi skup namakali... (ok. pretiravam-da ne bo kdo kaj mislil). Je pa praktično, da nič ne ovira klicev narave in da sem dovolj odprta (v mentalnem smislu. no takrat sem bila tudi v fiziološkem...). Treba je biti odprt-kam pa pridemo, če nas moti uhan v levem ušesu na kolegu, spolna usmerjenost sosede in frizura brezdomca? Najbrž nikam. Najbrž je marsikomu tako vseeno za predsodke, ko jih ima. Žal je malo takih, ki jih nimamo in se zavedamo, kako prav je to. Večina slepo verjame, da je prav soditi perilo po barvi, trdoti in mehkobi v reklami. A ta tema je zlajnana za današnji blog.

Kemijska formula je C₉H₁₃NO₃. Izloča se iz sočne sredice nadledvične žleze in ima številne učinke na naše ude-pri moških ga skrči, pri ženskah naredi pomarančo (dve nabrekljivi, natančneje), pri obojih pa npr. dvigne bitje srca, izboljšuje dihanje, pretvori glikogen v glukozo in pospeši lipolizo. In še in še. Je pa tudi zdravilo od leta 1900 dalje (od istega leta so v modi tudi ženski plašči-naključje). Ponavadi ga vbrizgujemo pri kakem anafilaktičnem šoku (npr.pri alergiji na fižol po zaužitju pasulja ali jote), pri srčnem zastoju (npr.zaradi pogleda ne literaturo za izpit) ali pa ob napadu astme (npr.zaradi preveč poraščenega partnerja in alergenov, ki jih njegove dlake spustijo do limfocitov T ter jih tako aktivirajo). Baje pomaga tudi pri krvavitvi, a žal le med operacijo-na fiziološke ženske krvavitve še ne deluje nič. No in adrenalin deluje tako, da napade tarčo (kot moški v klubu, ki bi rad seks). Adrenalin je prav preveč potreben, ker deluje na več tarč. Ubogi adrenoreceptorji morajo prenesti njegov napad. In posledica so razni učinki na našem telesu, vedenju in še čem. Vsem tem adrenergičnim receptorjem sicer pomaga protein G (s katerim so sklopljeni), a adrenalina to sploh ne moti-rad gre v troje, glavno da je tam adrenoreceptor. No in potem vsi trije sprožijo aktivacijo raznih snovi (cAMP, fosfolipaza C)-skratka nastane razvrat. Ah ti poredni adrenalin... (pa če je bilo v odstavku kaj nerazumljivega je treba razumet, da je nastal kot posledica predavanj iz kemije, učenja patološke fiziologije, branja časopisa iz modnega oddelka Maximarketa in dveh neporaščenih-po trebuhu moških cimrov).

60 let od prvega Tomosa, a v Mariboru spet škandali. Tokrat posnemajo Ameriške gangsterje iz filmov. Očitno Ron Jeremy (google!) ni bil dovolj za štajersko prestolnico Vijoličastih... Mah, če že vsi posnemajo koga. Bom pa jaz zdaj za 15min Rocky. Al pa Dejan Zavec. Saj je isto...

T=)

Med vrhuncem je pozabil na pete in dolžino

Med včerajšnjim gledanjem Talentov (ki so mi služili le kot beg pred obveznostmi, ki se začnejo in končajo na neskončnem seznamu-sindrom tretji letnik) je bilo veliko reklam. Rafaello. Nekaj parfumskih. Pampers. Persil. In seveda 101reklama za svež zadah. Vedno me je zanimalo, zakaj v reklami vedno vzamejo tista 2 Orbita in ne enega? Ker je dva bolje kot en? Ker je levemu orbitku potreben desni? In po eni uri brskanja po spletu, nisem našla odgovora. Noben wikiwir mi ga ni mogel dati. Spoznala sem, da je vprašanje v isti kategoriji kot tisto: kakšne barve bi bil Ata Smrk v obraz, če bi ga zdaj prijela za vrat in zadavila (posledica akutne cianoze pri asfiksiji? no, al pa tudi ne.) . Ah jej, bom kar verjela reklami in dala dva orbita v usta ter ostala izven zapora, ker bom ob večerji le kisli kumari odrezala glavico in jo zaužila...

In bila je potrebna raziskava, ki je dokazala, da moški raje pomagajo ženskam, ki nosijo pete. Jaz sem pa seveda morala preučiti rezultate. Naj me bo strah, ker ne nosim pet ali naj se pripravim na bolečine v hrbtenici zaradi prekomernega pobiranja kovancev s tal v diskoteki? In tako kot vsepovsod je tudi tu glavni krivec spolnost. Moški dajejo svoj spolni interes v ospredje in ker slepo mislijo, da pete pomenijo seks (ker so v porničih edini kos nemesa na ženski), se raje nagnejo in poberejo iz tal denar ženski, ki jih nosi. In zanimivo je, da je prav moškim vseena dolžina (medtem ko se s svojo precej obremenjujejo). Srednje ali visoke pete, samo da so pete. Zakaj potem tolikšna kompleksnost glede njihovih korenjakov? Me pa zanima, kaj bi bilo takega na moških, da bi ženske raje pritegnilo. Hm... dolžina bradice? Še malo pa bo slednja dosegla svoj vrhunec. In če je Muller pametn, naj raje podraži zadeve za britje čez en teden, ko se konča november. Čeprav je večina že po prvem tednu spet bila gladkih ali pa je bil letošnji moveber zgolj na jeziku... Tako kot je meni prikipelo včeraj in sem doživela rubor, calor, dolor na svojih nogah.

Dejstvo današnjega dne: Zadnji ponedeljek v novembru. 

In kateremu moškemu jaz raje ponudim pomoč? Tistemu z nasmehom. Umetnim ali pravim. Takim, ki segreje ob tem mrzlem in sivem ponedeljku. Takemu, ki mu lahko ponudim tudi en Orbit in bo rekel hvala ter mi ponudil polovico.

T=)

Kondom prijateljstva

Fenomen Prijateljstvo. Redko da pišem o tem, ker sem preveč perverzna. Ampak danes je dan, ko je čas, da udarim kako besedo, dve ali odstavek na to spokojno temo. In ne gre za prijateljstvo do psa, prijateljstvo do mame, prijateljstvo do sebe (kdaj drugič...), prijateljstvo do brata. Gre za prijateljstvo do prijatelja (čeprav je mehanizem isti). In ker se počutim pesniško bom kar povzela, da ne nakladam celega odstavka,

Prijatelj je nekdo, ki te drži za levo roko.

Prijatelj je nekdo, ki te posluša in vidi tudi,
če je gluh in ob tebi Beyonce hodi.

Prijatelj je nekdo, ki te objame

in ti pri tem nič ne vzame.

Prijatelj je nekdo, ki te povabi na sok, 

čeprav ga tvoja neurejena frizura spravlja v šok.

Prijatelj je nekdo, ki ti zaupa o prozorni barvi svojih gat

in ti zmoreš ob tem smeh držat.

Prijatelj je nekdo, ki te drži za desno roko.

Prijateljstvo ne pade z neba (ker z neba lahko pade le dež). Treba ga je posaditi, zalivati in božati. Nič ni večno (ker tudi film Ure do večnosti ima svoj konec). Prijateljstvo je kot dober seks, ki ne mine in ne nosi stroška nakupa kondoma. Prijateljstvo je kakor dvosmerna cesta, kjer noben nikoli ne vozi v nasprotno stran. Prijateljstvo je kakor srčni cikel srca. Od višjega tlaka k nižjemu. Previsok je nevaren (a lahko se zaradi porasta popularnosti neslane hrane v restavracijah zmanja), prenizek še bolj (in potem sinkopiraš in spoznaš, da je treba spiti malo šnopsa).

A glavno da se v Sloveniji zaradi enega seksa spet imamo o čem pogovarjati in kregati. Seks, politika, umor, zmaga,...vse je isto. Pride in mine. Tako kot je ta teden že na sredini, bo tudi seks afera že počasi prešla sredino in se prevesila v zaključni epilog. A potem bo kaj novega...vedno je. 2 milijona ljudi, 2 milijona čudi.  Še dva dni in bom spet spala do 10. Čeprav sem danes tudi nekje tam tam-kaj pa žuram. A enkrat si mlad in enkrat si študent. Redki so trenutki, ko znaš to cenit. Tako kot prijateljstvo, ljubezen, solze, seks v šolskem kabinetu, mačko in smeh.

T=)

Trd, nabrekljiv in vročinski

Kako lahko pade nebo na Zemljo? Kako lahko izgine morje? Kako lahko ljubezen utrgamo? Kako lahko ukrademo sanje? Kako lahko joče oblak in mu daš robček? Zakaj jaz novembra majsko sajnjam in poslušam klape ?!? Ko bi vsaj imela deci rdečega in pečene sardelice, a imam le to črno belo kemijsko poročilo.

Okrogel, malo večji od mandarine, sočna sredica, cianotično vijolična zunanjost, zaradi nabrekljivosti poči ob močnejšem stiku, sladek, mehek ali trd, eksotičen,... in reši 44 težav (torej NI moški spolni organ). Težave rešijo Ksantoni (beri:nek tip antioksidanta).Je dober proti vnetju (in ne bo razjed na želodcu-kot bi npr.nastale zaradi Aspirina). Antihistaminik, antialzheimer, depresija, antiparkinson, daje energijo brez stimulansov, antihipertenziv, antisladkorna,...itd itd. Verjetno tudi dviguje libido. Ampak ali lahko en sadež res naredi vse to? Čudim se, da ne zdravi še raka, HIV-a in neplodnost. Prav poplava superživil je dandanes in dvomim, da je kaj resnice v tem. Je pa dobrega okusa, izgleda in konsistence. In včasih so dovolj male stvari. Edini problem-pri nas ga ne moreš kupit niti v najbolj obloženemu Mercatorju (preverjeno). Lahko pa mami predlagam, da ga nasadi namesto slive. In potem naj ga prodaja Najbošemu sosedu ter pusti svoj poklic. A raje grem še kdaj v Azijo in zagriznem to sočnost Mangostina, ki bo za trenutek (če se ga bom tokrat le zavedla) ustavila čas. Nič ni lepšega, kot odpeti Mangostin brez da bi se pri tem umazal ali pošprical, in nato zagristi v sočnost in jo še deliti. Nekoč nekje, a ne na domačem vrtu, ker je žal mama slivo že naročila. Zdaj pa na google in gledat, kaj je Mangostin. Pa naj barva lupine ne zavede. Še en dokaz, kako nepomemben je videz...oz.naj bi bil. 

Nov delovni teden je pred nami. Nov ponedeljek je za nami. Novim bitkam, zmagam in porazom naproti. Pa nam bo kaj manjkalo? Ja. Zagotovo ne bo snega, niti vročinskega vala. Zagotovo ne bo nihče zadel dva milijona na Lotu, ker je osnovni dobitek manjši. Zagotovo ne boste srečali angleške kraljice in tudi monaškega princa ne. Zagotovo ne boste pisali kak izpit, ker so zdaj pač le kolokviji in testi. Zagotovo ne boste mogli gledati 50 odtenkov sive, ker je premiera šele 13.2. ponoči (da ne omenim da lahko karte dobiš že danes-ja, seks se prodaja...). No morda kdo ne ve, ampak pravkar je bilo po radiu, da je danes svetovni dan študentov. A odpadlo ni nobeno predavnje, vaje ali seminar...pa še učit se je treba.

T=)

Dopamin in sms orgazem brez "opreme"

November se je prevesil v sredino. Malo še moram zdržati. Saj bom zmogla. Saj bomo zmogli. Nobena ovira ne nore biti večja od nove previsoke ograje ob avtocesti na Celjskem, zaradi katere so konstantni zastoji na avtocesti. Potem pa veseli december. Od Miklavža dalje sicer...a bolje išta nego ništa. Najbolje pa je, da začneš uživati v plezanju po tisti visoki ograji. Ravnotežje na vrhu bo loviti veliko težje-saj nismo vsi cikusanti (njim vsaka čast, a tudi cirkus lahko deložirajo kot kopirnice v Ljubljani). 

Pisanje sms sporočil. Smsanje. Texting. Sliši se vsakdanje (vsaj meni...). Ampak dejansko je znanstveno  dokazano da gre za umetnost. Ja. DaVinci je narisal Mona Liso in jaz sem napisala sms mami. Pretty much the same. On je pazil na barve, jaz na izbiro besed. On je pazil na ton, jaz na čustva. On je pazil na umetniški vtis, jaz na zanimivost sms-a. Ker pa nisem iz umetniških voda, bom posegla še v bioznanost. Dokazali so, da je za užitek v telesu, umu in srcu kriv dopamin. No in neke nove raziskave celo dokazujejo, da je dopamin kriv za iskanje, željo in hotenje. To pri človeku sproža aktivnost motivacije in strasti in slasti za nekaj. Tipičen primer "nekaj" je orgazem. Če je on/ona dober in ti dober in sta skupaj oba dobra in pride do tistega fenomena "vrhunca", potem se sprosti veeeeeliko dopamina in je naše počutje težko ubesedljivo. No in da ne zaidem... Kake veze ma to s smsanjem? Ja lepo. Zaradi hitrega načina življenja (in še kopice drugih ovir) je doseganje orgazma 69-krat na dan žal nemogoče. Ker pa s smsom dosežemo takojšen občutek povezanosti (dvig dopamina), z nepričakovanim odgovorom(dvig dopamina) dobimo občutek "hočem še"(dvig dopamina). Vsako vibriranje naše elektronske naprave, nam dvigne dopamin. Torej ob potrebnosti (po dopaminu seveda), se slednja lahko (vsaj znanstveno) poteši s smsanjem. Čeprav gotovo ne s pisanjem mami...fuj. In kaj jaz mislim? Treba je balancirati in najti sredino-sexting. Me prime da bi komu kaj poslala, a bom raje narisala Lizo Mono.

In svetovne novosti. Danes je petek (in BP bi rekel: So what?). Od jutri dalje je obvezna oprema (čeprav eni so skoz opremljeni-hvalabogu). Deževalo bo. Bombni napadi postajajo vse bolj popularni. V Indiji so ustanovili ministrstvo za jogo (pri nas lahko torej naredimo ministrstvo za potico-denarja je itak dovolj). Jutri je druga tekma svetovnega pokala za ženske v alpskem smučanju in v nedeljo za moške. Še kaj? Ja. Jaka si je kupil novo jakno, v HM imajo nove vrečke (rada bi imela čas tudi preverit to dejstvo) mama je skuhala čaj in jaz grem na kavč. Dolg dan, teden in mesec. Kljub dejstvu, da se dnevi krajšajo... 

T=)

Slačenje tigra s simetrično bradico

Kako sem danes le nemočno opazovala, kako je Njemu moj kolega slekel srajčico in dobila navdih za blog. Previdno jo je odpel (da je ne bi strgal) in ga začel slačiti. Slačenje je trajalo manj kot 15 sekund, kakor da bi se mu kam mudilo (je sicer jamral da je lačen, ampak pri takem početju to ne sme biti ovira...). Nato pa je celo imel čas simetrično zložiti srajčico preden smo vsi trije začeli. S kolegom sva bila precej aktivna (celo končala sva prej), a On je bil pasiven in trd. Kolega Ga je ob koncu spet oblekel (tokrat manj previdno) in odšla sva vstran od Njega.

No in point je v simetrično zloženi srajčici. Simetrija simetrija simetrija. Zakaj nas tako privlači? Večina nas živi v zablodi, da je simetričen obraz na ženski lepši in da so simetrične ustnice na moškem bolj sočne. Ampak, ali nas privlači simetrija na drugem ali simetrija kot taka? Je morda vzrok v možganih? Morda imamo privlačnost do simetrije, ki jo nato projeciramo v življenje? Ampak zakaj kdaj vseeno izberemo nekoga, ki ima nesimetrično bradico ali  pa nesimetrične obrvi? Pri tem gre le za zmago srca. Preposto. Srce je nesimetrično in ne izbira nič (niti hitrost krvi, ki teče skozenj), možgani so pa "simetrija", ki ločuje "smeti" v primerne zabojnike. In ker je biti eko moderno, potem vemo, kaj prevlada (na žalost). In kaj vedno prevladuje dokler ne pride do tahikardije in se ozremo na srce. Ko pa se ozremo na srce, pa tvegamo - in to nas plaši, zato le redki zmorejo - ubogati to krvavo gmoto in se ne voziti po krivuljah možganov. Niti molekulam ne uspeva. NaCl (kuhinjska sol) je perfektno oblikovan kristal. Ampak ravno zaradi perfekcije in simetrije ne dosežemo nič, ko jo damo v filane paprike in je nekaj slanih in nekaj ne. Kje je zdaj simetrija? Na koncu je le zabloda. Zabloda nas vseh, naroda lepotic in lepotcev (in zakonov kemije).

Dan je bil čisto simetričen. Šla sem na banko, kjer mi je Handanović (Sarma, ne Jasmin) odprl le desna vrata in so leva ostala ob tem zaprta. Zakaj pa mi je odprl vrata? Ja ker je vratar mogoče? Očitno ga danes ni brigala simetrija kot ponavadi, ko stoji simetrično med levo in desno vratnico. Čeprav tudi takrat čaka, kam se bo kot tiger pognal in s tem razbil simetrijo sredine. 

Epilog: S kolegom sva uporabljala mikroskop za analizo struktur škroba, čebule in krompirja. Žal nato nisva pripravila krompirjev golaž za vegeterijance brez celiakije, ampak sva le urila svoje risarske sposobnosti.

T=)

V pričakovanju mokrega

Kaj je vrhunec pijančevanja? Ko objemaš tuš in mu govoriš naj neha jokati.

Zaradi zgornje misli je misli je moj današnji dan postal manj siv. Dokler me ni tretjič zalil avtobus in sem preklela dejstvo, da sem buljila v telefon namesto spremljala promet. A tolažim se, da v tretje gre rado. Čeprav včasih se tretje razvleče še v deseto... In potem pozabiš na prvo.

Zakaj ljudje včasih pričakujemo in zahtevamo preveč od samih sebe? Zakaj ljudje hočemo pregoreti, čeprav nismo žarnice? Zakaj ljudje nismo zadovoljni z roko in bi radi še ramo? Zakaj bi ljudje bili radi iz Volframa, ko pa smo le iz krvi in mesa? Kdor zmore biti iz krvi in mesa, svaka mu čast. In kot za vse v lajfu-v čem je smisel? Na koncu te zalije avtobus, z uspešno ali bolj uspešno narejenim izpitom. A ni le pri izpitu tako. Na žalost. Ljudje hočemo vsako večer zdrgniti zobe do snežne beline, ker umazano bela ne šteje. Ljudje hočemo sobo z razgledom na morje, ko smo na morju, ker bazen lahko gledamo na domačem vrtu (eni žal zgolj takega z deževnico). Ljudje hočemo 100%izkoristek sinteze Paracetamola, a je slednji praktično nedosegljiv. Ljudje hočemo splezati na Mount Everest, ker je Triglav za otroke. Ljudje hočemo nedoseglivo. Od sebe in od drugih. Hočemo ljubezen, lepoto in uspeh. In spet-v čem je smisel, če te na koncu zalije avtobus? In obstaneš, moker in sam. Pa đa ne bo imel kakih dirtymind o mokroti in samoti...

Ah ti Maribor. Pa si le dokazal, da se Taja moti in da znaš brcat. Na momente celo bolje od otroka v nosečniškem trebuhu neke nosečnice na avtobusu danes. Ali pa jo je le lulat tiščalo, ko se je non stop prekupcavala sem in tja... 

Upam, da se jutri zbudim s pogledom na travnik. Bazena si novembra noben ne želi...si pa jaz danes želim televizije. No life world begin now. Samo prvo tuš in detox. Dolg dan je za mano in zato bo blog kratek. Ampk šteje... Danes sem bila jaz tista, ki je zahtevala preveč in jo je zalil avtobus. Jutri ne bom.

T=)

Vlažnost zaradi rdeče čipke

Vroča telesa, prepotenost, moški zgoraj brez,hlastanje in sopihanje. 

Zakaj še nikoli nisem obiskala savne? Kaj me odvrača? Morda imam predsodek, da je to za upokojence, ker sem v otroštvu v toplicah samo njih gledala v terme Radenci, kako so izstopali (ampak kaj pa iz mojega otroštva ni zgrešenega?). Problem bi bil tudi, katero savno izbrati. Turško ali finsko? Morda obstaja še kaka... In tako sem malo povezala svoje znanje s savnami. V turški je bolj vlažno. V finski je bolj suho. In ker lahko ljudje učinkovito ohlajamo svoje telo le v nepreveč vlažnem zraku, bi verjetno morala izbrati vlažno savno, ker nimam preveč časa za poležavanje v svojem življenju. Morda pa čez dve leti sedem v finsko. S kakim Fincem? Čeprav tudi do Turške mini bradice ne bi bilo upora... Samo naj ne bo kak dedek. Sicer pa med savnanjem bolje da si tiho, ker tako ne škodiš znojnicam okoli ust in je tvoj Perspiratio tako in kot brezin sensibilis... drugače bo on brezin malo trpel. In zaradi uspešne termolize je bolje da ne. Pa še preoptični anteriorni (ne vprašajte me kje je to) del hipotalamusa (tudi to bi težko razložla brez slike) ne bo trpel... V končni fazi pa lahko savna povzroči tudi eksogeno hipertermijo, ki se konča s toplotno kapjo in dobimo svojo parcelo brez kredita in obveznosti. Pa še na mrliškem listu bo pisalo: Mehanizem smrti neznan. No razen če ga kak seksi mlad zdravnik odkrije... Faks me očitno dela skisano in še kako... Savna bi pa bila zanimiva izkušnja. Baje odpira pore in ti moji mozolji od stresa, hrepenijo po tem, da bi spustili nesnago ven. 

Kako sem pa zjutraj doživela skorajšnjo toplotno kap ob izstopu iz hiše. V prvih 30s mislila skorajstriptiz izvest. Da omogočim evaporacijo (in)sensibilis. Da ne omenjam nato nabitega busa, v katerem hvalabogu ni nabijalo nobene harmonike (kot je npr.včeraj). Ampak mati narava ne izbira in ne upošteva nekih zakonitosti. In zato bo udarilo. Rdeči alarm - kot temu rečejo žargonsko vremenoslovci. Jaz bi rada sneg. Da se vržem vanj, se odklopim in zakopljem ter ohladim to eksogeno hipertermijo, ker danes je moj telesni termostat doživel katapult. Morda so pa le krive črne nadkolenke z narisanim čipkastim zaključkom.

Upam pa, da ne bo današnji faktor ohlajanja večerna tekma Vijolic proti Modrim. Naj tekma ne doživi poplave (golov seveda), ker so večino protipoplavnih vreč prenesli na zahod države... A realno: kdo resnično upa na zmago vijolic pač ne ve, da rože ne cvetijo vse dni v letu in da niti zalivanje vedno ne pomaga (ker danes jih bo verjetno zalilo). A baje se tu in tam zgodi genska mutacija, ki jo proglasijo za čudež. Na slednje še čakam...

T=)

Crkljanje Tarzana ob drogu

Med relaksiranjem po spletu sem naletela na en zanimiv članek o kosmatincih. In to ne o štirinožnih, ampak o takih na dveh nogah s še eno vmes. In ja. Beseda je šla o tem, zakaj je dober moški z ljubavnim tepihom. Ogreje te (ker je včasih problem v klet po drva in ker ni nič lepšega, ko se zbudiš zjutraj v objemu-ah -.-); težko mu prideš do kože (tak kot da iščeš dno na seniku...), lahko se pretvarjaš da si Jane in naskočiš Tarzana (samo zvokov ni treba spuščat, da ne bo problemov s sosedi); ko te razpizdi ga samo pocukaš in neha (ker moški imajo nasplošno visoko razvito hiperaglezijo); ne bo ti težil za vsako dlako (obrvi so torej lahko malce zapuščene); je posteljna zverina, a hkrati sredstvo za crkljanje...

In potem je iz kopalnice izstopil foter. Dobro da nima izrazito poraščene konstitucije (moje sanjarjenje o Tarzanih se torej lahko nadaljuje.Ali pa ne.) in da zdaj vem, zakaj se mama pritožuje nad gretjem...

Naj torej verjamem, da je dobro imeti tipa, ki je poraščen? Hm. Vsekakor ne bo težave v oblikovanju vzdevka v postelji (Tarzan). A poraščen gor ali dol! Tudi Tarzan iz Risanke ni imel dlak. A imel je srce in pogum! In dobre pesmi... (nasvet: youtube-Tarzan music) 

Dan reformacije ali Halloween? Amerikanizacija. Namesto da bi bile na blokih izobešene slovenske zastave so me na sprehodu do pokopališča danes strašile buče s strašno neokusnimi frizurami iz slame in obupnim makeup-om. Očitno niso slišale za frizerko ali pa kozmetičarko. Ali pa le nimajo denarja, da bi si ju privoščile. Saj na Kuponko so vedno najde kaka ponudba... Žal pa se lahko zahvalim Trubarju, da danes nismo imeli kisa v solati ob kosilu, ker se je njegovo pomanjkanje prepozno odkrilo. Na Petrolu pa verjamem, da tega ne dobiš...čeprav z nagrobnimi svečami baje dobro služijo (po 1eur so...). In glede na recesijo, televizijo in bučna polja, mi je razumno jasno, zakaj ljudje ne morejo odšteti 20eur za eno ubogo poliestrsko zastavo. In še drog bi bilo treba kupiti...

  
In ker je danes praznik žensk (reformatork, da ne bo pomote...), si bom naredila čaj in prižgala tv.

T=)

Korenjaka je namočil v heroin in zaprl gorčico

Gorčica.V sebi ima sinigrin (če rečem da je to glilkozid bo redko komu kaj bolj jasno) in mirozin (to pa je encim-kot npr. ciklooksigenaza, ki je krivec za ravoj vročine in je tarča Aspirina in še kakega nesteroidnega antirevmatika), ki se v prisotnosti vlage spojita, pri čemer se sprosti eterično gorčično olje, ki zavira razvoj bakterij in pomaga pri čiščenju telesa (boljše kakanje). No in če se slučajno kdo predozira s to rumeno gladko zmesjo, potem pa bo treba začeti z uživanjem heroina, saj po odvajanju od heroina sledi obdobje zaprtja (samo pač prvo se bo moral še navaditi in zdraviti v komuni-a vse za premagovanje prebavnih težav). Al sem narobe stvari povezala? Morda sem le odtavala med predavanji ta teden... čeprav ni bilo govora o zenfu (upam da je to splošni slovenski slengizem in da bo vsem jasno), ampak le o strukurnih lastnosti te čudežne molekule heroina, ki je prvotno služil proti kašlju. Ja, smrekovi vršički so očitno odkritje moderne dobe... in pomagajo. Nastal je povezano nepovezan odstavek. Tako kot pesem Od Beograda do Ljubljane (Taja jo lajka, ker asociira na neaktivne možgane), kjer se vmes prečka Zagreb in ob tem spije flaša vina in seksa ponoči (čeprav etanol zmanjša sposobnost korenjakov). Od gorčice do smrekovih vršičkov preko heroina ob driski in zaprtju. Meni se očitno kisa... ali pa je le krivec velika vsebnost gorčice v omaki za solato, ki so ji po nesreči primešali malo preveč kisa. 

Pred nami je podaljšan vikend, ko bomo prižigali sveče (na Petrolu jih veselo ponujajo za samo en euro) in se ob tem vsaj malo bolj cenili dejstvo, da smo živi. Ko bomo obujali spomine na babico, ki bi ji želeli še kaj povedati. Ko se bomo maskirali, čeprav nismo v Ameriki. Ko bomo jedli kostanje, ki jih uvažajo v Mercator iz Španije in stanejo 10eur/kg (in jaz se trudim s faksom, ko bi s kostanji najbrž več zaslužila-pa še gozd imam korak vstran). Ko bomo nastavljali obraz mrzlim sončnim žarkom. Ko bomo priredili ledeno trgatev. Ko bomo sanjali o potovanju v tujo deželo, po možnosti toplo (npr.Indijo). Ko bomo iskali čas za učenje, a ga ne bomo našli. Ko bomo spet dočakali nov delovni teden. Ko bomo vrteli Od Beograda do Ljubljane in si pesem ob tem zagabili ter končali le z vinom...

In zdaj mi je zadišal zenf! In še kaj iz prvega odstavka bi pasalo- ampak ne kašljam, da bi potrebovala kak antitusik. Pa tudi zaprtja ne rabim... Vina pa imamo doma preveč, da bi dišalo. 

T=)

Piloerektiven vrhunec je prevrnil termometer

Erekcija je zmožnost doseganja in ohranjanja zadostne čvrstosti moškega spolnega uda za uspešen začetek in dokončanje spolnega odnosa. Piloerekcija žal ni zmožnost doseganja in ohranjanja zadostne čvrstosti ženskega spolnega uda za uspešen začetek in dokončanje spolnega odnosa. Erekcija je povečanje in otrdelost penisa zaradi napolnitve kavernoznih prostorov s krvjo. Piloerekcija žal ni razširitev in omočenje vagine zaradi napolnitve kavernoznih prostorov s krvjo. Piloerekcija je le ježenje dlak kot odziv na mraz. Biti piloerektiven ali pa erektiven pa pomeni biti eno. Trd. Samo enkrat zarad mraza, drugič zaradi spolne funkcionalosti. Ampak povsod je v ozadju cirkulacija. Mikro in makro. Hkrati pa se erektiven od piloerektivnega razlikujeta. Eden je zdrav, drugi ne. In glede na medicinsko podprte dokaze, vsi vemo kateri je kaj... Do enega pride nepričakovano in zna biti prav neprijetna situacija, do drugega pa prihaja žal pričakovano, ko termometer pokaže vrhunec, in sitacija je prav tako neprijetna. Ah Taja, kaj si pa ti zdaj povezala... Dajte mi violino in prometni znak, pa bom našla povezavo. Vse namesto učenja.

Zadnje dni se v naši deželi prevračajo avtomobili in vlaki. Meni pa se prevračajo nevroni od groze pred kolokvijem. Ko veš, da ne veš in da ne boš vedel, a se vseeno trudiš. Morda se pa prevrnem pred kolokvijem, da se na njem ne bom mogla... Ampak to bi bil le beg. Čeprav ni izključeno, da bo kmalu led na cesti (jutranji mraz me je prikoval na posteljo) in moja nerodnost se pridružuje temu dejstvu. Uboga ritka!

Sreča ima zmeraj temno stran:
nikoli ne vemo dobro, kje se začne,
in tudi če bi to vedeli,
ne bi vedeli, kje se konča.

Piloerekcija se pa začne, 

ko je temperatura sredice telesa nižja od nastavitvene v hipotalamusu, 

in konča,

 ko se ti dve temperaturi izenačita. 

T=)