zapornikova sreča v ljubezni

Kot vidite, še vedno pišem. Včeraj nisem zadela na lotu (zato sedim na kavču in zbiram številke za naslednje žrebanje-ah ti veliki zneski. Čeprav igram po načelu sreče-če je usojeno,da bom zadela, je dovolj sedem številk). Prav tako me danes ni odpihnil veter (čeprav si pa zasluži nagrado za Frizerja 

leta-in glej ga zlomka, zastonj je tudi brez kupona). In učim se tudi ne (čeprav mi študijska ura že močno tiktaka. In žal, za učenje ni cepiva ali tabletke-kot za starost).

In ker sem začela bedno in rutinsko je zdaj čas, da ponovno malo filozofiram.

Velika pričakovanja.         Preteklost.         Kariera.         Stvari, ki jih psihiatri, psihologi vidijo za vzrok pri sreči v ljubezni. In to nisem prebrala na avtobusu, v Žurnalu ali na Najbolj obiskani spletni strani v Sloveniji. Menim pa, da so zlasti za prvo oz. zgolj za prvo krivi mediji. Problem je, če sanjaš moškega, s čokolado od uda navzgor, ki ima sesalec v roki in se nahaja v kuhinji, kjer telefonira svoji punci, da bi ji rekel čarobni besedi Ljubim te. Ampak, ali ni veliko bolje imeti moškega brez čokolade in sesalca, da mu lahko to očitate in tako vzdržujete elektriko med vama? Look is not everything. Enako velja za žensko. Je bolje imeti žensko brez melonc ali melonce brez ženske? Moj brat (ki je očitno moški, sicer v razvoju), sovraži okus tega sadeža, ki pa sicer dobro deluje na jetra, črevesje in kosti. Torej res. Look is not everthing. In prav Look je shit. Vedno več gledamo na videz, vedno manj na vse ostalo... Redki vidijo krvne žile, limfo in kolensko jamico. Sledi pa naslednja srečka za ljubezen po mnenju nekaterih psihiatrov: Preteklost-tema, ki marsikoga peče. No in mene žge. Ampak verjetno je tako mnenje psihiatrov zgolj posledica dejstva, da bivši zaporniki na Frendiinflirt ostajajo brez ponudb. Ja, to bo ja...In še zadnje: Kariera-to je pa čista resnica. Če hodiš v službo, na šolo ali faks, imaš manj časa. Ampak tudi mačka in kanarček lahko počakata, da se lastnik stušira (zaradi potenja na delovnem mestu, v šolski telovadnici ali pa v predavalnici). Z zadnjim stavkom najbrž nisem povedala namena, ker današnja utrujenost ne zmore kvalitetne metaforike, a jutri bo bolje. In moje mnenje o tej raziskavi? Ljubezen je nekaj, kar se ne da raziskati. Ampak o tem nekaj pa morda na kak malo manj vetroven dan^^

T=)

moja golota in njegova pižama

Danes sem cel dan bila gola. Cel dan. Na avtobusu-gola. V trgovini-gola. Med učenjem na javnem prostoru-gola. V pogovoru s sosedom-gola. V ločevanju odpadkov pred sosednjim blokom-gola. Med sesanjem stanovanja-gola. Med naročanjem čaja v baru-gola. Med prečkanjem železniškega prehoda-gola. Gola, gola, gola. Brez ličil, da ne bo pomote. Sicer je moja zbirka ličil zgolj BB in črtalo ter rdečilo, pa vseeno. Šla sem gola. Ni mi bilo mar za mozolje in podočnjake. In tako sem bila vsaka prva in druga Britanka, ki je svojo hišo zapustila brez makeupa (tretja pa ne. Še bolj neumno je, da vsaka deseta ne upa brez ličil pred partnerja-jebeš takega moškega, čeprav njemu je verjetno itak vseeno...) In ali je bilo kaj drugače? Noben me ni vprašal, zakaj nisem namazana. Noben me ni osvajal (tudi z makeupom do tega ne pride kar tak). Noben me ni okaral. In najbrž me noben niti ni opazil... In da verjamem temu, da pač ljudje ne vidijo vsega kar bi mi na sebi sami, je krivec ta video: Skice In verjetno tudi dejstvo, da sem bila lena... Upam, da bo tako mišljenje čim dlje zdržalo, lenost pa minila (ker traja že celi vikend, ko se "učim")

Sicer pa reke naraščajo, Orli super skačejo, v Mehiki protestirajo za pravice zombijev, skuhana rdeča pesa iz E.leclerca je njami, dež je ponehal in v Ljubljani je posijalo sonce (how weird was that), popravila sem termostat (how weird is even that for a woman), proizvodnja Tomosa se je vrnila v Slovenijo (ker Turkom pač ni...). Pred nami je nov teden iz za nami je eden.

Deček črtaste pižame danes ne bo oblekel, preden se ne konča šov Gostilna išče šefa, ki se res malo že vleče. Upajmo, da si bo premislil o oblačenju. A mislim da zaman... on ni imel izbire biti gol. Mi jo pa imamo. In ne bo nas ne zeblo ne skurilo v dimniku!

T=)

sočni deskar v vročem dežju

Kaj dobrega prinaša dež? Če bi vprašali o tem nekoga, ki stoji na dežju, bi dobili precej jasen odgovor. Če bi vprašali o tem klet, ki jo je popolavilo zaradi padavin, bi dobili še bolj jasen odgovor. Če bi vprašali o tem list papirja, ki je padel čez okno, bi dobili najbolj jasen odgovor. Ampak v življenju je včasih potrebno menjati očesne leče ali pa preprosto uporabljati očala različnih oblik. Treba je stati na dežju in plesati. Treba je biti poplavljen in ob tem peti. Treba je pasti skozi okno in počakati, da te sfenira in pobere tebi ljuba oseba. Če bi o dežju vprašali mene, ki me je zalil avtobus številka 11, bi le zmignila z rameni. Ko si moker prvič, drugič je težko. A ko je to že petič...se navadiš. In tako je tudi v življenju. Ali se navadiš, ali pa zamenjaš leče. Lahko pa obupaš in ... se preseliš v puščavo Atacama, ki je najbolj suho območje na Zemlji.

A današnji dan je bil za vsaj koga dober. Gotovo. Slovenski Orli so pometli z japonskimi čajčki in nemškimi klobasami. V Avstraliji je morski pes imel dobro malco in je pojedel roko sočnega deskarja. Otroci, ki so dobili danes kako knjigo na slovenskem sejmu knjig v Cankarjevem domu in si ob tem ogledali še perverzno (vsaj po mojem mnenju) lutkovno igrico, so imeli nasmeh na obrazu. Na Dunaju so delavci postavili božično jelko in so zadovoljni odkorakali na otvoritev božičnega sejma in se privoščili tisto omamno kuhano vino. Zagotovo je kdo dobil kak lep sms ali pa ga je oblizal njegov štirinožni pes (al prijatelj?). 

No in potem je spoštovana vremenarka na Poptv oznanila, da bodo padavine oslabele.

Dan je minil, tako kot minute v kopalnici pod vročo prho. Vsaj lasje so čisti, se tolažijo moji prazni možgani. -.-

T=)

tornado, ki povezuje ljudi in pije javorjev sirup

Faking muha mi je prišla v sobo, a zunaj lije kot iz škafa. Morda je čakala v žlebu? In zdaj dilema. Ali naj jo "fentam" in tako sebi omogočim nemoten spanec? Ali pa naj jo pustim da mi dela zzzzzz okrog glave in trpim? Ubiti ali ne ubiti? Umoriti ali ne umoriti? Bi to bilo greh? In kdo me bo zaradi tega kaznoval, če je muha itak mrtva, njena družina je bogvekje in njeni prijatelji pa so se skrili v kako drugo stanovanje. Ampak, tukaj ni problem ona. Tu sem problem jaz. Bom lahko živela z umorom na vesti? In, ali bo zaradi mojega dejanja trpela njena družina? To sicer gotovo bo. Ampak ali bo kdo vedel? No in zdaj zvenim kot kak serijski morilec mesarskih muh, zato sem dvignila svojo rit in muhco pospremila iz stanovanja, da je odletela na svobodo ljubljanskega dežja. In potem sem se vprašala, ali ji ni bilo življenje tako še bolj oteženo? Ali ni smrt z muholovko včasih boljša rešitev? Zunaj je veter, dež in hlad. Toda kdo pravi, da po smrti ne bi bil kak tornado ali orkan? Ah, kaj vse je povzročila ena muha. Pa mesarska, da ne bo pomote.

Zdaj pa k še bolj globoki temi. Faking Nokia ne bo več proizvajala mobilnih telefonov. Nič več kače in Connecting people. Zdaj bo samo kaka Android ali IOS zadevica in rakija. Prvo me sploh ne čudi, ker itak Samsung samo obnavlja svojo ponudbo. Apple ni daleč za njim. A rakijo bo treba pač le s kake kleti privlečt...and is that a problem? Nokia lahko tako dostojno prizna poraz. Delnice gor al dol...

A še bolj globoka tema je današnji fuzbal, ampak ne bom izgubljala besed in uničevala členkov. Če še ne veste se je danes odvijala prva tekma v zgodovini, ki smo jo Slovenci odigrali z nogometaši dežele javorja in dežele, od koder prihaja Robin iz HIMYM. Ampak, ta tekma kljub Birsi in njegovemu šutu, za naše ne pomeni nič. Na žalost. Lahko pa šaltate na planet tv in držite pesti za južno šahovnico. Ker oni morjo prit naprej na svetovno...drugač bo se pivo na morju podražlo. Tega pa si ne želimo, kajne?

T=)

Plavanje med človeškimi akti

Zagotovo ste slišali za fenomen Vstopa v drugo glavo. Vse lepo in krasno. Teorija, ki je del besedišča marsikoga. Mame, psihiatra, učitelja, kriminalca, vedeževalke,... Ampak, če predpostavimo da to res drži, kam dejansko vstopimo? Kaj je tisto v glavi, kamor pridemo not? Sivina, belina, leva hemisfera, možgansko deblo, velika krivina, možganska ovojnica ali se pa vsedemo na kosti lobanje in prižgemo čik? Kam? Kam? Kam? In zakaj? Moje mnenje je, da gre za našo fikcijo. Radi bi razumeli sočloveka in vedeli, kaj misli. Morda bi mu celo radi pomagali in s poskusi vstopanja v tuje misli izražamo zgolj lastno čutnost za sočloveka? Bi radi vstopili zgolj v misli? Si res tega želimo? Si želimo vedeti, kaj se dogaja znotraj glav drugih? Moje vam ne priporočam...pa od kake muhe enodnevnice tudi ne, saj bi tako videli, kako čutimo, ko je konec (in tega nam trenutnor es ni treba). Ampak, ali je vstop v glavo drugega res tako pomemben? Je tuja glava res tista, po kateri hrepenimo? Ali gre zgolj za naš beg iz lastne glave? Zdi se mi, da bi bilo bolje namesto Vstop v drugo glavo poskusiti Vstopiti v svojo in razumeti sebe. In to je še bolj nemogoče... Ali pa je vse zgolj manipulacija sesalcev na dveh nogah? Ali tudi jaz zdaj, ko tipkam, manipuliram z mislimi in v resnici zgolj izstopam iz enih in vstopam v druge?  Sicer pa je razumeti življenje in človeka kakor plavati nad ljubljansko železniško postajo in ob tem peti opero ter lakirati nohte. Sounds simple... Ali še bolje. Razumeti človeka je kakor razumeti, kaj je Taja hotela povedat s tem odstavkom. Preprosto nemogoče. Kot da bi bila v slovenskem parkamentu ali pa pisala doktorat iz nestrokovnega filozofiranja...ne pa da me gleda prazen zvezek, ki hrepeni po poročilu.
  
No, karkoli in kdorkoli pa je vstopi v glavo Tine Maze v soboto, pa je opravil odlično nalogo. A veliko bolj verjetno je, da je nekdo podmazal njene smučke in jo udaril po ritki, ko se je spustila dol po strmini. Sicer pa ji ni bil dovolj videospot, lisička je nastopila tudi v filmu. A ne kot kakšna Rose ali pa Harry Potter. Gre zgolj za izobraževalen film(ampak kdo pravi, da se tudi v Titaniku ne da izobraževati...npr.risanje aktov-na žalost ženskih, nalaganje premoga,...).

In ženski je ratalo police montirat... 

T=)

Srnica in njen Pikec sta ubila muho enodnevnico

Ponovno sem se ozirala po predavalnici in dobila navdih za en odstavek. Če so bili zadnjič krivi moški, so zdaj ženske.Cruciani. Ideja kakega moškega, kaj bi to lahko bilo? Moje asociacije so take. Nekaj nekomu kruli ali pa je gre za nekaj ključnega pomena? Al gre za kake nove kekse, made by Manner za konkurenco Jaffi? No. Ne bo ne keksov ne kake ključne bitke v katerem izmed ruskih muzejev (ker pač to nisem mogla videt v predavalnici?) Morda bo le trpela denarnica katerega Pikija ali Piškotka. Čeprav se mi zdi celo manjša prednost za vse Mafinčke (ne vem kaj mi je, da dajem tako ogabne vzdevke. Zgražam se nad svojim izrazoslovljem...totalno), saj ne bo treba narediti Kajnajjikupim dela. Zahvale ali graja gre Lucu Capraiju, ki jih je oblikoval, ker je želel komunicirati z nekoliko mlajšo populacijo (saj so res videt kot za 12letnice). Štiriperesna deteljica, srčki, metuljčki,... sami simboli. A kaj ko je danes vse simbolično? Zapestnice (baje obstajajo tudi verižice) malce spominjajo na estetsko narejene papirnate trakce za zavijanje daril. Ni Taja nikoli štekala klišejskih zadevic za ženske...Ampak 10 evrov je vseeno manj za vašo Srnico (omg Taja, nehaj.xD), kot pa nov Guccijev parfum, ki ga reklamira Blake. Skratka, še en lep modni dodatek, pri katerem plačaš ime. Podobno kot Samsung ali Apple pri telefonih... In kmalu se bodo pojavile še kake kopije (če se niso že). Podobno kot Samsung ali Apple pri telefonih...


Sicer pa sem danes odkrila tudi relativno novo pesem Severine. Hurem. Seveda med časom rezerviranim za učenje... In kljub svojemu neslabemu poznavanju jezika naših južnih sosedov, nisem imela pojma, kaj pomeni naslov in kaj šele vsebina. Dobro pa imamo Google in to hitro več ni bila uganka. In dejstvo, ki sem ga odkrila, mi je v ponos. Hurem je v resnici zgodovinska osebnost in junakinja serije Sulejman Veličastni - žena tega big guya (in baje gre za popularno serijo). Ponos izhaja iz dejstva, da sem se nekaj novega naučila in da sem našla serijo, ki je še NISEM gledala, niti imela namena gledat. Še je upanje zame in mojo življensko produktivnost... No in po trikratnem predvajanju Severininega speed glasa, sem dobila pogon, da se poženem plesat (seveda se v knjižnici nisem mogla-ne bi rada tvegala, da se pojavim na 24ur.com). Koncentracija je bila tako na nuli in zato sem malo brskala po youtube in odkrila priredbo nekega Kačurova (vsekakor bolj primerna za učenje in hkrati dobro virtuoziranje po črnobelih tipkah ^^). A bojim se, da je bila pesem še ena muha enodnevnica na moji glasbeni playlisti...


In minil je še en torek.


(naslov bloga je bolan-ampak po eni uri balkan muzike sredi belega dne in veliko ur v laboratoriju...)

T=)

plišasti moški s pošastjo na klopci

Zmaj je ozvezdje severne nebesne poloble (nikoli nisem prepoznala kakšnega ozvezdja, tako da ga ne vem opisat-morda mi kdaj na kaki romantični klopci kdo razloži...ampak dvomim^^), jadralni zmaj je priprava za letenje (hm...me mika ja. Ampak ne vem, če sem sposobna širit krila...niti na tleh jih ne.), ljubljanski zmaj je simbol Ljubljane, zmaj je igrača s katero se podijo po peščenih plažah v pocukranih ameriških dramah (ponavadi s srečnim koncem), Zmaj je slovenska tovarna galvanskih členov (ziher pred propadom...), zmaj je znamenje kitajskega horoskopa, tudi človek je lahko zmaj (karakterno in po obnašanju seveda ali pa za pusta...), zmaji so igralci(in navijači?) Olimpije (zmajčice pa njihov pomankljivo oblečen ženski analog). Zmaj je tudi priimek (ata je veliki Zmaj, sin pa mali). O zmajih v knjigah, filmih, serijah, pripovedkah, pesmih, igricah ipd. pa je škoda besed. Najbolj pogosto pa je zmaj mitološka pošast ali zgolj pošast.

Skratka, zmaji so več kot očitno popular. Celo svoj dan imajo...16.januar-svetovni dan zmajev (ampak to me dandanes več ne preseneča). Obstaja celo veda zmajologija. Na moški spletnih straneh pa najdemo celo pretresljivo dejstvo, da je zmaj eden izmed načinov obnašanja, ki jih partnerji pripisujejo partnerkam (in živijo v blaženem upanju, da ni tudi obratno...ah, moški) ali taščam (to ne dvomim, da je obratno). Si predstavljate, da bi imeli namesto psa v boksu zmaja in namesto mačke na kavču zmaja? No, to bi bilo dejansko mogoče, če bi bili kak junak v Game of thrones ali trpeli za katero izmed motenj. A nikoli ne veš. Sicer pa vedno obstajajo plišasti... In glede na sodobne igrače ne bi bila presenečena, da bruhajo ogenj in te cukajo za lase...

In za zaključek še psihološki odstavek. Ali zmaji obstajajo? So kje dokazi, da ta bitja živijo kje skrito v gorah, ker jih moj fotografski objektiv še ni ujel, v gore pa me ni nekaj vleklo? Ali so kje v bližini južnega pola (ker tam tudi nisem bila)? Obstaja veliko teorij. Kot povsod-pro in contra obstoju. In vedno se nato zagovorniki obeh strani spičijo. Moja teorija (beri: teorija tajalogije)? Obstaja to, v kar verjameš. Če nekdo verjame v Božička, potem ta zanj obstaja, se vozi s sankami in je poročen z Božičkovo. In ali je komu kaj manjkalo, ko je bil prepričan v njegov obstoj? Včasih tudi ni slabo verjeti v kaj...in se ob tem ne spraševati ali je res ali ne. Zagotovo pa lahko trdim, da obstajajo v znanstveno fantastičnih stvaritvah režiserjev, in bi brez njih nekaj v Shreku ter Game of thrones zagotovo manjkalo...

Ah, kaj vse naredi konec prve sezone Game of thrones. Cel blog nastane... Ah ženska. Mi pa je uspelo. Kaj pa, pa drugič. ;)

T=)

filmsko izražanje recesivnega gena

Kako bi bilo, če bi bili vsi lutke? Kako bi bilo, če bi bili vsi rezultat dominantnih genov in noben recesivnega? Kako bi bilo, če bi imeli simetrične oči, pravilno oblikovan nos, rdeče in polne ustnice, privzdignjeni ličnici, kiralno levo in desno roko, koleni v isti simetrični ravnini leve in desne noge, dve neštrleči ušesi, enako dolgo "onobelo" na nohtih, višino in težo idealnih povprečnežev? Kako bi bilo, če bi nas kdo pred rojstvom skiciral in nas nato preoblikoval do njegove skice? Kako bi bilo, če bi imeli možnost spremeniti podobo iz zrcala z zgolj s še eno terapijo na recept? Kako bi bilo, če bi ob tem trpeli, a bili srečni, ker boste končno ustrezali nekim normam na eni skici? Kako bi bilo, če bi vas bolelo, a bi se vsak dan znova veselili spremembe in nove doze?

Vsa zgornja vprašanja so posledica mojega kulturnega udejstvovanja sredi belega dne v kinu. In ni mi žal. Po dolgem času sem si ogledala ne-ameriški film in niti malo ne obžalujem, da sem ubogala prijatelja. Wakolda. Simbol unikatnosti, krutosti ali manipulacije? Ali pa zgolj naslov filma, ki sem ga danes ob treh popoldne začela gledati in se zlila v stol v kinodvorani? Odgovor naj si da vsak sam. V rubriki Tajacenzija bom film ocenila kot dobro odigrano večplastno dramo, ki prikazuje ljudske zablode o vsemogočnosti in popolnosti.

6-120-17. Ne gre za mere katere popolne lutke, ampak za dejstvo da se začne 6. novembra, predstavljenih bo 120 fimov in konča se 17.novembra. Gre za 24. ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, ki je tudi mene danes spravil v kino sredi belega dne. In dvorana je bila skoraj polna... Sicer na Liffu ne bo premiere Avatarja 2, ampak lahko rečem, da me je današnji film prepričal, da ne rabi imeti Spielberga za režiserja ter Jolie in Connerya v glavnih vlogah (čeprav bi ta film znal biti prava češnjica), da bo film vreden ogleda. Tako da... poglejte si kak film! No, danes je dovoljen tudi nogomet^^

T=)

kosmato, bolj kosmato, najbolj kosmato

Sedim v predavalnici in gledam okrog. Vsi so bolj kosmati kot običajno. Seveda pri tem mislim na moške, ker ženske so tako ali tako vedno kosmate (štejejo samo lasje). Ampak moški(ali pač fantje) v predavalnici so bili divje kosmati danes. In potem sem začela povezovati kocke v legosestavljanko in počasi je slednja dobila smiselno strukturo. Korenine segajo v daljne leto 2003. Takrat je skupina Avstralcev ob pivu (le kaj bi mi brez piva?) razpravljala o modi 80. let (men and fashion-logično, povsem). Nato so se odločili, da bodo brkom vrnili priljubljenost, in z novim slogom začeli zbirati sredstva za raziskovanje raka na prostati. Gibanje se je razširilo po vsem svetu, celo v predavalnico P1 na Fakulteti za farmacijo in seveda v moje misli in blog. Tak tip moškega, ki to počne, si zasluži uradni vzdevek Mo Bro. Brki samodejno povečajo pozornost in sprožajo vprašanja. Tako lahko Mo Bro predstavi brke kot simbol, podoben rdeči pentlji, ki simbolizira boj proti aidsu. In zdaj malo dejstev...

Moški gredo neradi k zdravniku (čeprav to krije država za najobveznejše zadeve-nikoli ne veš, kdaj bo treba še to plačat) Rak na prostati je eden najpogostejših rakov pri moških po 50. letu.. Je šesti najpogostejši vzrok smrti pri slovenskih moških in tretja najpogostejša podvrsta svojega kraljestva Rakov. Vsako leto na novo zboli že več kot 500 moških. Zakonodaja, ki ureja pravila tega Movembra pa postavlja zgolj pet temeljnih zakonov:
1. Prvi november moraš začeti
 sveže obrit (logično- kaj bo pa rekla babica na britofu?)
2. Brke si pustiš rasti ves mesec (in potem bo vsem penam za britje v trgovini, potekel rok trajanja)
3. Brki se ne smejo 
 dotikati zalizcev (predvidevam, da to nima veze z zalizovanjem, ker potem bi bilo slednje najverjetneje neizvedljivo)
4. Brki se ne smejo združiti 
 s kozjo bradico (ker potem postane ded dedek mraz in božiček)
5. Vesti se moraš 
 kot pravi gentleman (to naj velja kar celo leto)

Vsak Movember se konča z zabavo v vseh večjih mestih po svetu. In naj potolažim sebe in vse dame. Na žuru se lahko moškim pridružimo kot Mo sestre in nam pri tem ni treba imeti kosmatih predelov telesa (ni pa seveda prepovedano). Zdaj pa samo upam, da bodo vsi kosmatinci iz predavalnice organizirali kak žur in me povabili nanj po koncu tega meseca...

Če je bil današnji blog predolg, potem tako nisi prišel/prišla do tega stavka. xD
T=)

Videz sveče Milene v očeh moškega

Kaj vidimo drug na drugem? Jaz vidim na moških oči, usta, nos, glavo, dve roki in dve nogi, usta. Ampak seveda ljudje ne bi bili ljudje, če tudi za to ne bi naredili raziskavo. No in najprej ženske. One baje na moških najprej opazijo velikost stopal in roke (začenjam se bati, kaj sem xD). Obratno je zgodba bolj pisana. Joške seveda morjo bit na seznamu, ampak niso prve (kar me na žalost tolaži. Še je upanje za človeštvo^^). Obraz bi naj bil on the top. Čeprav pa v primeru pretiranega makeupa moške to samo odvrne (danes sem bila cel dan brez, a se ni noben muhec ujel v mrežo. al muholovko. xD tak da mora očitno bit zmerno). Sledi družba. Moški opazijo tudi s kom se ženska druži (če se druži...). A ni se za bat. Moška družba je seveda dovoljena, ampak prepovedano je, da je namen teh možakarjev spolne narave. In potem sledi še zadnji udarec za moje visočanstvo. Glasnost. Hja, moja upanja, da moškim tiha dekletca ni všeč, so se dokončno razblinila. Oh, samostansko življenje... Ampak, kdo verjame raziskavam (opravičujem se vsem znanstvenikom in tistim, ki to morda postanejo, a moram sebe in še katero malo potolažit.)

In zdaj k manj osebnim temam (no ali pa tudi ne). V Sloveniji je novo le to,da je predsednik star en dan in petdeset let, ter da pada dež. Nobenih pokolov, ubojev, zaboditev, Nobelovih nagrad, Guinessovih rekordov ali pa novih frizur pri sosedi. Skratka, mir je. Čeprav spadamo baje med revnejše, imamo vsaj mir. Čeprav na nebu danes zvezd ni migoče videti, imamo vsaj mir. Čeprav nepravilno ločujemo odpadke in prižigamo preveč sveč, imamo vsaj mir. No in ko že omenjam sveče, naj opozorim na dejstvo, da imajo dobesedno vse sveče, ki jih je bilo možno kupiti v prejšnjih dneh, ženska imena. Vse so Mojce, Milene, Ane,...a nobena faking sveča ni Miran ali Janko. Zdaj, ali je bilo tako ime proizvajalčevi pokojni ženi, ali pa je tako ime proizvajalčevi ženi, ki mu ne da. Kosila seveda... Ampak kot vidimo, je prisoten neke vrste izem tudi na tem področju. A nam potrošnikom je tako ali tako vseeno katero babo kupimo. Glavno da je rdeče barve in sveti... Bi pa bilo dobro, če bi bilo moškim tako vseeno, da raziskava iz prvega odstavka ne bi dajala nobenih relevantnih rezultatov. A glavno da je mir.

 T=)