mamljiv bonbonček že prvi dan

Tako. Poletje je bilo polno obdobij kreativnega zastoja. Obljubim, da je do tega prihajalo le poleti. No, razen če se morda zaljubim med študijskim letom in bom raje preživela teh nekaj minut v objemu svojega objekta za stiskanje...ah sweet dreams. Bo kar reden blog glede na mojo življensko srečo. A kdo ve, morda bom pa koristna in bom komu odprla nova vrata za odkrivanje novih norosti Taje. Ampak raje se stiskajte z objekti...

Za nekatere je bil danes prvi dan študija (če lahko temu tako rečemo). Ah, kako je bilo meni pred enim letom. Vsa presrana sem se znašla v "velikem" mestu in sem se po sprejemu za bruce odpravila urejat administrativne zadeve in tu se je zaradi gužve končalo. Spomnim se, da mi je bilo zelo vroče. Malce zaradi Sonca (ki se ga danes tudi ne bi nihče branil, a je nekaj štrajkalo po nepotrebnem), veliko bolj pa zaradi balasta propagandnega materiala, ki smo ga bili deležni bodoči bruci in študenti... Dvomim, da je letos bilo kaj drugače. Pa ta pa oni študentski servis, pa še plesna šola in karate klub, pa restavracija na tistem vogalu (kjer za bone dobiš še 2dcl soka), pa kuli in svinčniki, pa karta mesta in shema mestnega prevoza, pa fotokopirnica s poceni kopijami za študente, pa diskoteka ta in nočni klub tisti, pa banka ta in banka sosedova itd.itd. Zanimivo da niso še kak kondom dali, če so že delili mamljive bombončke, ki bi lahko bili za marsikoga tudi kake vrste vaba (ah...malce sem zašla-posledica mojega današnjega sprehoda čisto slučajno mimo seksšopa). No in rezultat mojega prvega študentskega dne kot bruc je bil zgolj razmetana in papirnato obložena miza. A leto je okrog in lahko rečem, da je minilo prehitro. Sploh ne vem kdaj in kako. Ampak pomembno je, da se jutri začne novo ribanje stolov in gledanje serij pozno v noč (ko je tako mrzlo, da te še niti kapljica ne segreje kje zunaj). Pa srečno vsem študentom (in tistim, ki jih jutri čaka nov šolski dan-navaden, tih in zaspan). Sreče ni nikoli preveč...

Ja kaj naj rečem. Novosti v Sloveniji. Začela se je celotna horda resničnostnih šovov in novih sezon oddaj. Ponovno kuhajo, njihovi Dragi zmorejo, Denar pada, postajajo Te4, se ljubijo Na deželi (al seniku?), se smejijo Vidu in tudi Perotu, se vozijo z Raketo, itd itd. Resnična poplava. In kaj naj človek gleda, ko se tri stvari vrtijo ob enakem času v enakem časovnem pasu? Simple answer: to, kar mu paše. Ali pa si večer popestri s krtačenjem mačke, ki bo bolj hvaležna kot televizija ali oči...

T=)

Jutrišnji izpit in sneg

Zapadel je prvi sneg,

Pobelil je relaz Vršič,

Zvezde slovenske košarke,

Danes masirajo se.

Jutri bo šlo zares. Pred nami je četrtfinale. Tekma s Francozi. Po včerajšnji ŠKL igri naše reprezentance, me sploh ni strah za jutri. V preteklosti so nam dokazali, da proti napapirjusibkejsim igrajo ŠKL, proti napapirjuenakovrednim (ali močnejšim) pa dečki furajo NBA. A upajmo, da je vse bila le taktika našega trenerja, da so se igralci (predvsem Gogi) spočili in pripravili na francosko furijo.

Jutri bo šlo zares. Bratuškova bo kandidirala za vodstvo Pozitivne Slovenije. Par, ki se je včeraj zaročil v Stožicah, bo preživel naslednjih 24 ur zaročnih ur. Na Kongresnem trgu bo cel dan ludnica. Zunaj bo hladno in najverjetneje brez dežja. Nekateri se bodo učili matematiko, drugi pa fiziko. Nekateri imajo izpit, drugi prvo vožnjo...a tako pač je.

Jutri bo šlo zares. Avto, letalo, noge, metro, ... Malo pa je treba uživat na počitnicah. Čeprav ima vsaka stvar dve strani, gotovo. Tudi ogledala so po novem dvostranska. Kovček ima dve strani (in ko spakiras  komaj eno ter prestrežeš dovoljeno kilažo ni fajn.) Klima lahko hladi ali greje (hvalabogu). Voda je lahko vroča ali mrzla. Problem problem. Rešitev rešitev. Predvsem pa VELIK IZZIV. Mah ženska, you can do it...Really? (It has just got too personal). Basketboys, you WILL do it!

T=)

paraskavedekatriafobija z dvema metroma višine

Je petek 13. In potem bi naj šlo vse narobe. No, ampak ne povsod po svetu. V grško, romunsko in špansko govorečem svetu imajo na primer torek trinajstega za nesrečni dan. V Italiji je to petek sedemnajstega (čeprav po včerjašnji fenomenalni predstavi naših dvametrašev, lahko rečem, da morda spremenijo datum v četrtek dvanajsti). No pa se vrnimo k Sloveniji. Strah pred petkom trinajstim je po moje mnenju tisti, ki je kriv za karkoli hudega, ki se zgodi na današnji dan. Strokovno temu strahu rečemo paraskavedekatriafobija. Zanimivo, ne? Strah pred petkom trinajstim ima svoje ime. Svašta res. Ampak če stvar malo razširimo. V zgodovini je veliko dokazov, da je nekaj v tem hudičevem petku trinajstem. Usoden je bil za Tupaca. Rodili sta se dvojčici Olsen. Marsikateri filmar je dobil navdih in posledično zaslužil zaradi tega datuma. Ladja, ki je v 18.stoletju v Angliji izplula, je za vedno izginila. Skratka, dogajalo se je marsikaj. Ampak ali se na kateri dan v letu ne? Hja, ljudje pač vedno verjamemo nekaj in to nas dela ljudi. Če ne bi verjeli v to, da je petek trinajsti dan, ki prinaša nesrečo in da je prvi april dan za šalo, potem bi bili pa prikrajšani za razbitje monotnosti ljubega vsakdana. Vsekakor pa vsak lahko verjame karkoli... bistvo je, da ostanemo realni in razumni. Ampak ni treba biti realen, ko gre za željo po dobri igri slovenskih dvametrašev...

Janković je ponovno postal Janković. Vzdevek Zoki je prevzel eden izmed bratov Dragić. Vsaj do konca prvenstva bo tako. No in novi Zoki je precej drugačen. Zanimivo se pojavi vedno tam, kjer ga drugi potrebujejo. Seveda ko je njegov dan. Ni pa edini. Tudi Boki, Gogi in še kateri. Kljub porazom in slabi igri proti Poljakom, nesreči proti Hrvatom in fenomenalni predstavi proti Italijanom včeraj, je pomembno, da dečki ne izgubijo voljo in podporo. Volja je pot do zmage, podpora je pa nosilni steber v hiši. In mislim, da na letošnjem Evrobasketu Slovencem tega ne manjka (kot je npr.Turkom). Itak pa škoda izgubljat besede o košarki, ko se še v Dom upokojencev pogovarjajo samo o tem... Kaka prostata in podobno. Zdaj je le Vidmarjev izbiti zob edina zdravstvena tema med upokojenci...

T=)

Vzburjena dvajseta

Ugotovitev zadnjega žura. Kako postati rezistenten na alkohol? Hja...Vstopiti v dvajseta. 

Zanimivo je, kako pri dvajsetih gledaš na 16-letnike. Vidiš jih kot mulce, ki vsako priložnost izkoristijo da so videni in da poskusijo vse možne substance, ki jih niti na Tik Tak blagajni po zakonu ne bi smeli dobiti. Včasih pa jih vidiš kot sebe v njihovih letih. Sicer se časi tako menjajo, da je takrat že Radler bil drznost, medtem ko danes skorajda je viski pijača s katero mešajo kaj drugega. In minila so le 4 leta. Ampak da ne bom zvenela kot neka stara mama... Lepa leta so to. Začne se z mešanjem pri 16, nato pa se le stopnjuje. Rešilec, policija, gasilci. Ampak to bi naj bilo odraščanje? Bom rekla temu kako drugače čez 20 let? Koga briga... Dobro počutje je na prvem mestu. A vseeno ne bom pozabila, da trpim za krizo zelo zgodnjih srednjih let zmeraj ko gre mimo mene 16 letnica v 15 cm petkah, s popolnim make-upom, minico in prekratkim pisanim topom...

Sicer pa minevajo dnevi, ko slovenski šport doživlja svoj večdnevni vrhunec. Od vročine na igriščih in pred malimi in velikimi ekrani je tudi ženskam prišlo. Vsem prihaja. Prihaja da s srcem in telesom navijajo za svojo državo. Škoda le, da je večinoma tako zgolj takrat ko je vroče. Ob mrazu niti sintetične stvari ne vzburijo navijačev. Morda le ob nenadni nevihti, zvesti najvijači stojijo in držijo pokonci svojo ekipo. Ampak če predolgo pada, potem se noben Green dragon ali Viola ne vstane več. Športno ali nešportno. Podpora je na prvem mestu. Verjamem, da je spodbuda najboljša Viagra za nove zmage. Že danes ponovno.

Po tem izčpnem odstavku sem se odločila, da grem pred mali ekran in probam vzburiti in podpirati selektorja slovenske košarkaške reprezentance, ki se mu z morebitno zmago skoraj zagotovo obeta zlato mesto v zgodovini slovenske košarke in tudi verjetno uvrstitev v naslednji krog, ko bo imel možnost teptati parket v Stožicah.

T=)

Čutilo za zmago

Sovražiti revne ali bogate. Če sovražiš prve, te linčajo in ogovarjajo vsi. Druge pa lahko prosto sovražii vsakdo. Najbrž zato, ker je njim tako ali tako vseeno za njihovo mnenje in ker v družbi niso prikazani kot  pomočipotrebendelprebivalstva. Res zanimivo, kako je vsako sovraštvo do pomočipotrebnegadelaprebivalstva neupravičeno, ker so oni tisti ubogi. Ampak kako naj jaz vem, da me jutri ne bo ustrelil invalid, oropala gluhonema ženska in posilil nepokretni upokojenec? A sovražit to trojico ne smem, ker potem bi bila nečloveška in še kaka... Čeprav menim, da ko sovražiš, v resnici delaš to, kar drugi hočejo... Ker mislim da nimamo čutila za sovraštvo (vsaj na anatomiji ni bilo govora o tem in v nobenem učbeniku, ki sem ga do zdaj odprla na to temo, tega čuta ni omenjenega..,pa niti organa zanj), lahko skoraj zagotovo trdim, da je družba v veliki meri edini razlog za sovraštvo. A morda se najde kak seksi pameten študent medicine, ki bo iz protesta do državnega zdravstvenega sistema prešel na medicinsko raziskovanje in se posvetil od kod izvira fenomen sovraštva... Do takrat pa upam, da bom čim manj sovražila (sicer močno dvomim ker smo ljudje nasplošno nastrojeni k temu...) Predvidevam celo, da kdo sovraži zgornji odstavek. Jaz ga mogoče malo, ker nima neke vrednosti. No in to je ponovno sovraštvo.

Zdaj pa iz grde teme prehajam na lepo.

Za nami sta prvi dve tekmi tega karnevala po slovenskih mestih. Kljub včerajšnjim silky and smooth metom Calderona in špancev nasploh, lahko rečem, da slovenski dečki imajo kvalitete. Naši so bili včeraj kot da bi nastopali v reklami za Veet. Proti Čehom so se še malo lovili, ampak včeraj je pa blo huh... Če je bil potreben Vidmarjev zob, potem pač mu bo moja mama zastonj novega naredla! Upajmo, da imajo še veliko moči in da žoga nima čuta za sovraštvo do rok slovenske reprezentance. Ali zob... V drugih skupinah pa je svega in svašta. Nepričakovano ne gre Turkom, Nemci nadigrajo mega Francoze, ostale tekme zgubijo. V Jesenicah se odvija Balkanski Loto s točkami... Srbom zaenkrat kaže na sedmico...

Zdaj pa iz lepe teme na žurko. Na zdravje!

T=)

oranžni fetiš na pravo luknjo

Ker je vse v znamenju prihajajočega evropskega prvenstva v košarki, bom malo obarvala tudi svoj blog z oranžnožogastimi temami. 1935 je leto ko so prvič imeli evropsko prvenstvo z 10 mladeniči na parketu. Kljub temu, da takrat ni bila prvak Slovenija (I wonder why^^ ), še ne pomeni da ne bo letos.

In kje se je vse začelo? Kdo je izumil ta šport z oranžno žogo? Hah. Ni bil Slovenec. Ni bil Hrvat. Ampak nek James madeinCanada. Izumil je pa tudi čelado za ameriški nogomet. Ni čudno da je imel dva poklica. Zdravnik (čelada) in profesor telovadbe (šport z žogo). No jaz sem mu hvaležna, ker basket je eden izmed mojih najljubših športov. Sicer bolj za gledanje... in tako se je razvil moj fetiš na košarkaše. Seksualno me privlači vse kar je nad mojo višino in 1 meter pod višino košarkaškega koša. Drugi kriteriji pa niso za v ta blog.

Letos vse oboževalce športa pričakuje Lipko v kateri izmed dvoran štirikotnika LCKJ (Ljubljana, Celje, Koper, Jesenice). Kljub temu, da je v državi recesija, ima vsako izmed mest "dostojno" dvorano. Ampak jo ima in tekme bodo. Si predstavljate, da bi namesto v Jesenicah igrali v Celovcu in namesto v Kopru pač v Trstu? Letos lahko pozabimo na legendarne Jordanke. Upam da bo letos september v znamenju Lakovičk, Dragićk, Nachbarovk, Begićk in katerih izmed "slovenskih" tipov košarkaških čevljev. Čepra bi bilo najbolje, da bi vse tekle in metale na koš usklajeno, vse perfektno. Naj bo žoga v rokah naših reprezentantov čim bolj groba in naj seveda hitro potuje ter zadene zmeraj pravo luknjo brez zaščite ali vmesnih motilcev. Upam le da nočna snemanja reklam (ki jih je dandanes poplava) niso preveč zmučila naše fantke. Sicer pa bogve če ni to bolje počet čez noč kot kaj še bolj mučnega... Kdo ve. Morda je to taktika trenerja, da reprezentante spočije od vsakdanjosti in sladkob človeške rase...

Tako. Še nekaj ur nas loči od začetka te norije, ki bo podaljšala slovensko turistično sezono in zapolnila moje počitniške dni. ;)

T=)