stopnja prave ljubezni se povesi in zakadi

Danes je pri nas umrlo 10 ljudi. Vseh deset zaradi kajenja. Enako je bilo včeraj, enako bo jutri. A verjamem, da kadilcev ne bo ne manj ne več zaradi tega dejstva. Pac kadi jim se in se jim. V politiki bi temu rekli So what? V Lidlu bo vseeno jutri Super sobota. Oh, da bi še pri meni bila!

Od mrtvecev pa k edinem neunisex oblačilu (al je še kak?). Bra, Bra, Bra. Je modrček koristen ali ne? Ne eno ne drugo! Zdravstvenih razlogov za nošenje modrčka ni, zato ga zdravniki ne predpisujejo in farmacevti ne prodajajo. Ne glede na to, ali ženska modrček nosi ves čas ali pa nikoli, se bodo njene prsi zaradi starosti in dojenja sčasoma naravno povesile. Ne vem zakaj se Ž spol toliko sekira, ker moškim tako ali tako nonstop visi. In ali je bolj udobno brez ali z? Ko se navadiš ne čutiš razlike dokler ne zatipaš mehkobe in ne polnosti. Ok, malo sem prelila juho iz lonca... Let move forward.

Bom ostala pri isti temi, a bom jo malo povezala z izumi. Sodobni modrček je leta 1912 izumil inženir nemškega rodu Otto Titzling. Zakaj moški? No, in ta isti spol je pred parimi dnevi poslal na trg svojo novo inovacijo. Dva "modelčka" sta v nedrček namestila senzor za srčni utrip (v fiziologiji bi temu rekli najbrž bolj strokovno, a današnje znano je ostalo pri potencialih. Ko bi vsaj bili bolj vzdraženi...), ki nato podatke pošlje posebni aplikaciji, ki si jo lahko ženske namestijo na mobilnike. Aplikacija nato na podlagi podatkov izračuna "stopnjo prave ljubezni" in ko stopnja doseže določeno vrednost, se modrc samodejno odpre. Ja bravo bravo...svašta. In kaj potem, ko se odpre. Jaz niti čutila ne bi...preverjeno. No razen če gre za stvar iz plastike, ki pa je iz comforta ziher ne bi nosila. In zanimivo je to, da to ni bil slovenski izum. Ni Čudo... In izum ne potrebuje komentarja, ne preizkusa. 

T=)

Kostum za penis ali Kosmodisk?

Ljudstvo in zakoni. Vedno več jih je in vedno bolj privatni postajajo. Pa tudi zanimivi...  

V Libanonu pa je z zakonom dovoljeno seksati z živaljo, če je ženskega spola. Če je moškega spola, si oseba zasluži smrtno kazen. O mamma mia. To bi bil razlog, zaradi katerega takoj postanem vegeterjanec. V Hongkongu lahko prevarana ženska ubije svojega moža, ampak samo z golimi rokami. Njegovo ljubico ali ljubimca pa lahko pokonča na poljuben način. Očitno se tam malo varajo, kolko jih je... V Bahrajnu lahko žensko pregleda moški ginekolog, vendar ne tako, da neposredno gleda v njeno mednožje, ampak tako da gleda odsev spolovila v ogledalu. Namesto farmacevtskih predstavnikov, je torej tam bolje biti trgovski potnik Stelexa al Ajaxa... V Utahu ne sme ženska seksati z moškim v rešilcu (kaznuje se samo ona-and no equality for women in USA). V kraju Romboch v ameriški zvezni državi Virginia je nezakonito seksati ob prižganih lučeh. Morda je to zgolj guvernerjev način nižanja stroškov elektrike državljanov....V Nevadi je med uradnimi sejami prepovedano nositi kostume za penis (očitno je to strokovna definicija kondoma-in to je edina definicija, ki sem jo danes prebrala in mi je ostala v glavi.) Nato še malo v Minnesoto, kjer v mestu Alexandria moškemu ni dovoljeno, da bi se ljubil z žensko, če je prej jedel sardine, čebulo ali česen in ima smrdljiv zadah. Zakon veleva, da mu žena lahko ukaže, naj si gre umit zobe. Ha ha ha. Ni pa mi jasno, zakaj sardine in ne vse ostale ribe... V Londonu je prepovedan seks na parkiranem motorju (a v vožnji pa ne? dont wanna see or feel that) in na cerkvenih stopnicah podnevi (a ponoči pa lahko?). Ah. V Sloveniji pa zaenkrat prepovedujemo samo prečkanje ceste pri rdeči, alkohol in telefon med vožnjo, kajenje na javnem mestu. Le zakaj se sploh pritožujemo nad zakoni? Sicer pa imajo vsi zakoni svoje luknje...ozonske, mišje ali anusne.

Vse me boli. Vse me boli. Vse me boli. Od sedenja... in višanja IQ. Zato ga grem znižat in pogledat malo zmenkarije na Planetu. Ampak bolečina v križu ne bo izginila. Kosmodisk? Hm, bom pogledala, če se to še sploh da kje nabavit. Al pa Levinov ortopedski pas za vse. xD Ah, ta TV prodaja. In ti časi, ko sem to lahko gledla, ker sem pred 13.00 prišla iz šole -.-

T=)

Poriniti ali povleči, to je zdaj vprašanje.

Zakaj namesto porivanja vedno povlečem, a namesto da povlečem vedno raje porinem? Vrata na javnih mestih seveda. Najraje imam avtomatska. Ko ne rabim razmišljat še, da v trgovino vstopim, če sem vanjo prišla z namenom odklopa. Enako je s pokvarjenimi tekočimi stopnicami. Premagovanje slednjih je veliko naporneje od navadnih. In če se na polovici plezanja na ledeno goro začnejo premikati, lahko hitro telebneš, se poškoduješ in pristaneš na ritki. In to ne na kavč. Na ploščice sive barve brez življenja. Niti polita Radenska jim ne more pomagat.

Danes je bil svetel dan za slovenske športnike, ki jim iz srca želim veliko uspehov tudi v prihodnje. Ker itak vsi mediji danes govorijo o tem, bom jaz potegnila par vzporednic. Zanimivo, da se jim je glih danes odprlo. 25.januarja pred natanko devetdesetimi leti so se odprle tudi prve zimske OI. Hm...če vse lepo pokockam, lahko sklepam, da se nam obetajo uspešne OI čez 13 dni. Ali je to zgolj moja želja? Ampak moje današnje povezave so bile malce čudne in kar se tiče fizikalnih zakonitosti precej nesmiselne in napačne. Ampak, nikjer ni dokaza, da je tale moja zimskošportna povezava nesmiselno absurdna. Ah, spet sem zabluzla. Tak dan, tak mesec, tako obdobje.

Danes bi Toše napolnil Kristusova leta. 

Namesto zadnjega odstavka, pa si preberite kako izjavo naše Tince in Petrčka. Pa tudi Jernejček naj ne ostane pozabljen.

T=)

lisica na ledeni kavi v Nigeriji

Lahko bi pisala o tem, kako bo jutri sneg in kako bo Lisica v Kranjski. Pa ne klobasi... Ampak sem prepričana, da vas je kak radio o tem informiral danes večkrat in prevečkrat. Ali pa žurnal ali mama ali soseda ali facebook. Raje se bom posvetila mojemu današnjemu dvigovanju vek, ki so bile petkilske. Težka kategorija... Petkilske, a srečne. Srečne, ko niso odprte in ne gledajo ta svet in njegovo realnost. Srečne, ko so lahko vsaj za trenutek odklopile.

Hrepenenje mi je med drugim danes vzbujal predvsem spanec. Hja, neka študija je pokazala, kako grozno drastične so posledice neprespane noči za naše možgane. Polovica testirancev je spala "normalnih" 8 ur (čeprav meni tudi kaka urca ali dve več niti malo ne škodi), druga polovica je bedela in niso žurali ali kaj podobnega. Pač prebedeli so noč-računalnik, knjige, tv ipd. To so oboji delali 2 noči in nato so jim naredili preiskavo krvi. Nevrokemični kazalci, ki kažejo na poškodovane možganske celice, so se povišali za kar 20 odstotkov pri Nespancih. Torej podvig o bedenju ponoči in učenju do jutra pred izpitom, bom zaenkrat opustila. Ali pač?

In prej o spanju, zdaj o kavi, ki jo moj gaster obožuje zgolj narejeno v Starbucksu. Slovenci v povprečju popijemo skodelico na dan. Nizozemci z 2 in pol vodijo. A Bosanci (ki bi jim človek pripisal vodilne položaje na takih lestvicah zaradi njihove famozne turške kave) spijejo dvakrat manj kot mi. Hrvati so pa itak luzerji. Spijemo 10 krat več od njih... Vsaj v nečem pogorijo v primerjavi z nami po celi črti. In to ne črtkani... čeprav s tem vplivamo na zdravje. Ampak ali je kje to dokazano? Mislim da še ne... Najmanj kavice pa spijejo v Nigeriji. Če bi imeli denar za ledeno, ziher ne bi bili zadnji...

T=)

brezplačen penis na pici

Danes je mednarodni dan posebne vrste brezplačnega darila, ki te lahko moralno dvigne in telesno zdrobi. Že 27. leto praznujemo Mednarodni dan Objema. Zakaj glih ta čuden datum? Ameriški duhovnik je izračunual, da 21. leži točno na sredi med božičem in Valentinovim, med največjima praznikoma ljubezni in družine. Ampak, zakaj bi potrebovali dan za objem? Kaj ni lepše, če ga vsak dan komu podarimo? Tudi plišaste živali štejejo. Ker objem je težko enostranski in bomo, s tem ko bomo objem podarili, objem tudi prejeli. Ali ne? A baje je najlepši objem, ki ga podarimo samemu sebi. Morda moram to preizkusit...ah.

Sedaj pa k ogabnim stvarem. Ste se kdaj vprašali, kako je lahko pica ogabna? No, za 33 eur jo dobite v Ameriki. Na njej pa same pošastne dobrotice: fileje iz mesa pitona, žabje nogice s kostmi in klobasice iz aligatorjevega mesa. Njami, še bi mami. A Kitajcem je to najveretneje prava kulinarična poslastica. Dokaz je pekinška restavracija, kjer so na meniju izključno in samo penisi. Na srečo (ali žalost?) pa le živalski. Mnogo Kitajcev je prepričanih, da živalski penis moškim povečuje spolno moč (verjetno je to razlog, da se Viagra v Kitajskih centrih (še) ne dobi), ženskam pa pomaga do čudovite kože. Gostov baje ni malo, a bi jih bilo več, če ne bi bilo treba za en penis (od kerega se glih ne napolni trebuh) dati mastne denarce. Najdražji je tigrov in stane 1200eur (mamma mia). Plošča mešanih "korenjakcev" pa stane okog 100eur. Samo tu ne bodo mašine tigrove velikosti na pladnju... Za obisk restavracije pa je potrebno naročilo več mesecev vnaprej (nočem komentirat zakaj) in otrokom, mlajšim od 15 let hrane ne strežejo, ker naj bi hormoni v živalskem penisu vplivali na njihov naravni razvoj. Če starš pelje otroka na penis, potem je naravni razvoj že ovinkast. 

Objem pa čaka, da ga komu podarite. Danes, jutri in včeraj.

T=)

duševno stanje presenečene spiralne vezave

 presenečenje presenéčenje  -a s (ẹ̑) ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja (by SSKJ)

Včeraj je bilo eno slovensko gospodinjstvo iz Jesenic zelo presenečeno. Sedmica je padla. No mogoče pa je bil presenečen kak 21-letni fant, ki je med igranjem kart s prijatelji in pitjem piva, izponil eno kombinacijo... A ostanimo socialni in upajmo, da je bilo presenečeno (tudi osrečeno?) gospodinjstvo velike družine, ki potrebuje denar. In če gre verjeti bobu leta, danes le redki ne potrebujejo denarja.

Presenečenje. Kaj označuje ta izraz? Je zgolj fraza z definiranim pomenom (zgoraj), ali resnično obstaja in si zasluži kategorijo čustva? Je pozitivno ali negativno? Ah, vsaka zgodba ima dve plati (tudi SSKJ meni tako). Ampak saj tudi spiralna vezava kake skripte ima tudi dve plati...kartonsko in plastično. Bel karton in prozorna plastika. Gladka plastika in hrapav karton. Sivo in rumeno presenečenje. Vsak dan je presenečenje. Zbudiš se, in ne moreš 100% trditi, kaj te čaka in kaj ne. Ali lahko? Je to  presenečenje strašno ali je kakor odpiranje božičnih daril na božično jutro v Sam doma 2? Treba si pa je tudi dovolit presenečenja. Velikokrat si jih žal ne, nekateri (se štejem med njih) celo skoraj nikoli. Predvsem tista, ki uničijo naš ritem in rituale. Zadnje čase najbolj (bomo videli če res) preseneča tudi vreme. Kako si drzne! Nas bo prijetno presenetilo v petek in nam poslalo par kep? Upanje umira zadnja (al pa v petek zvečer, ko bo dneva konec in bo lahko padalo le še v soboto). In tukaj se presenečenje in upanje povežeta in s tem dobim le še en dokaz, da so čustva, življenje in pojmi v SSKJ zelo zapletena in kompleksna zadeva.

T=)

50 zelenih steklenic na slepo

Tresti se. Pajtlati se. Trositi se. Biti mravlja, s povprečno življensko dobo 50 dni, in komaj čakati na tisti 50-ti dan, da se tresenje konča. Biti šiba na vodi, ki nastopi v frazemu skupaj s tresenjem, in vmes potoniti. Globoko, globlje, najgloblje.

Prispevka v blog ni bilo izključno iz enega razloga, ki se začne na črko F in ni nesramna besedica, a peče. Danes zelo. Verjetno niti Baracka ne peče tako zelo, ko je moral za ženino darilo, ob njenem jubilejnem pol stoletja, odšteti toliko denarja, da bi lahko nahranil pol revne države, nekje globoko pod Saharo. Pa sploh ne vem, kaj je Mišela dobila (pozabil ziher ni, če lahko na ljubljanski Troli prebereš čestitko). Ampak ona lahko dobi. Tako je vedno v življenju. Eni pač lahko, drugi ne moremo. Eni se tresemo, drugi nimajo slabe vesti. Eni ostanemo mravlje, drugi pa po 50 dneh dobijo Radensko, ki jim da tri srca. In trenutno marsikdo med nami doživlja 50-ti dan brez Radenske. Rešitev je enostaven nakup te zelene steklenice. Za vsak slučaj, zaboja...

Sedaj pa recenzija včerajšnje katastrofe na tv. Kaj je pa bilo to za en reality show? Ali bolje: v kaki državi jaz živim? Ljubezen na deželi so Pirati s Karibov. Tisto zmenkanje na slepo včeraj pa Titanik pred potopom. Smetana, futjranje v temi in ocenjevanje drugih. Kje je point oddaje, da se tekmovalci zaljubijo v karakter in ne v videz, če se na zmenkih v temi šlatajo, masirajo in oblizujejo čokolado drug drugemu iz vseh povrhnjic? Ampak gre za tipičen obraz Slovenije, dežele na sončni strani Alp brez Sonca. Ja, prav ste slišali oz. prebrali. Zunaj spet dežuje. Na Avstralija Open, pa je boga Kitajka sredi turnirja dobila sončarico, ker je zunaj 39 stopinj. A jaz še vedno hočem sneg. Hočem se vreči v sneg in se zakopati!

Zdaj pa čivavo na stražo in možgane na off za par dni. Ker jaz se tega več ne grem!

T=)

vaginalni izloček seksi Kraševke

S čem sem si zaslužila vso to današnje božanje? S pospravljanjem? Ne. Z reševanjem problemov in strategijami? Ne. S pomočjo bolnemu psu pri prečkanju prehoda za pešce? Ne. S svojim posluhom? Ne. Z iznajdljivostjo? Ne. Z učenjem? Še najmanj (dokaz je dejstvo, da sem med učenjem fizikalne kemije odkrila, da se pH vaginalnih izločkov pred in po menopavzi razlikujeta. In to je bilo vse). A vseeno se počutim sprebožano. Čeprav sem se šele zvečer tega zavedla, ker je bila med današnjim božanjem  glava polna misli o neuspehu, galvanskemu členu in njegovi notranji upornosti, pa malo o razprodajah in žalostjo ženskega oddelka v Zari,...ah. Skratka ekonom cisterna.Še dobro da je jutri nov dan. In Sonce, hvala ti za nezavedno božanje danes. Ampak jaz bi raje sneg. Al pa dež, ker se moram učit^^

Polek kraškega pršuta in jam, pa imamo Slovenci tudi svojo pasjo pasmo. Seksi štirinožnega Kraševca. Avtohtoni slovenski pes, ki se mu strokovno reče tudi kraški ovčar (ker ovčar je tako ali tako univerzalna  končnica za narodne pse. Samo spomnite se na nemškega). Karakterno je Kraševec precej podoben opisu kakega Zlatega prinašalca, videz je kot samojed s krajšo sivo dlako, velikost pa ustreza Bernskemu planšarju. Ima 4 noge, dve ušesi in en larinks. Skratka, pes ko pes. Sicer pa je samo vprašanje časa, da nam ga kateri izmed pohlepnih sosedov privzamejo za svojega, ker se bomo mi ponovno na referendumu neenotno odločili... Ampak Prevca pa ne damo. Posebej po današnji zmagi. Pa tudi Fak naj ostane tu. Brez Tine pa tako ali tako ne gre...

And računalnik is back. Le dodatna ovira za učenje!

T=)

Nezvestoba pampersa v slabi posteljni kondiciji

Britanska raziskava, ki je zajela več kot deset tisoč žensk, je namreč pokazala, da so ženske med 25 in 34 letom najbolj nagnjene k nezvestobi. In 30% naslednjega intervala (35-44 let) prav tako hopsa čez plot. Ponosno ugotavljam, da sem očitno v moralni kategoriji, ali pa je zgolj plot prevelik in moje skakalne možnosti preveč pomanjkljive... Ali pa sem zadovoljna na svoji travci? No in meni se je zdelo zanimivo, da večina teh skakalk ljubi svoje partnerje, a jih njihova nedovoljdobrainvelika posteljna kondicija prisili v poseganje po travi na drugi strani plota. Vse skupaj pa je izvrsten primer, da niti ženske niso brez napak. Vara on, vara ona, vara ono. Varajo vsi? Ne. Morda le v politiki...

Zagotovo pa ne vara današnja slavljenka, ko pa jo vsakodnevno spremljajo štirje varnostniki. Pol leta starejša od svojega moža sicer spada natanko v sredino te varajoče kategorije, je danes upihnila 32 svečk. In verjamem da večkrat. Enkrat s starši. Enkrat z kraljico Betko. Enkrat s svojim Willyem (verjetno je pihnila še kaj...beri: urban dictonary). In enkrat s svojim Lupom in otrokom. Vse najboljše Kate in vsem, ki imajo danes rojstni dan! Tudi tistemu otroku iz Sudana.

Loto včeraj ni bil izžreban, jutri imam kolokvij, a rdeče gate so ostale 120km vstran. Sicer pa lahko dam pampers ven in jih naravno obarvam v to božično barvo, da bo jutri kaj sreče, ker pameti ni in ne bo. Al pa raje naj ostanejo temno modre...seksi temno modre. Mi ta barva pričara večjo in lepšo domišljijo kot pa rdeča^^ Skratka v soboto vsi po loto listke! Ignore the other part.... 

T=)

samopritisk na smrdečih nogah

Po dveh urah predavanj sem se odločila narediti nekaj za dušo, vse puške vreči v koruzo in se odpraviti v nakupovalni center. Današnji začetek razprodaj pa je le dodaten vzrok za mojo migracijo. Celotno pot z avtobusom do tja (kar dolgo^^) me je pekla vest, a sem zdržala samopritisk. In ugotovila sem, da bi bilo bolje sedet na predavanjih ali v knjižnici, ker sem si nabavila vložek za kuli in še ta ni bil znižan. Hkrati pa sem se zaljubila v eno ful ful dobro torbico (ki nima sixpacka), a nato racionalno zaključila, da je ne potrebujem in bom teh 18 eur raje zapravila za kaj koristnega (npr.potovanje). Je pa bila vsaj znižana. In to ne malo...

Kljub temu, da danes praznuje Mr.Bean se ne spomnim, da bi se kdaj v tem šestem januarju iskreno zasmejala. Upam, da se smejijo pri obloženih mizah kje bolj južno ali vzhodno od nas, kjer praznujejo. Badnjak. Kako bi zavrtela čas na božični večer....vedno znova in znova. In potem še enkrat. No, današnji dan pa bi ziher rad ponavljal naš Prevček, ki je skoro naskočil sam vrh zmagovalnega odra. Damm...pa bi se lahko zavrtela slovenska himna, ki se že lep čas ni. Na snegu in kje drugje...

Ob koncu dneva sem prižgala radio, kjer so rekli, da je danes najbolj depresiven dan letošnega leta. In nato se je zavrtela ena pesem ki gre nekako takole: I am only human.... Nato pa sem si umila in naparfumala noge. Ne vem zakaj, ampak danes je tak dan, da mi noge smrdijo do glave po hipotenuzi prsti-nos. In rekla sem si, jutri bo nov dan. Bo depresiven kot današnji ali še bolj?

In po preletu bloga sem spoznala, da je edino del o Prevcu s smislom. Vse ostalo je natucavanje.

T=)
 

deževen ljubavni tepih

Kako ljubiti dež, plesati v lužah in podaljšati dan? Še Zakaj je trava zelena dobil priokus lahkega vprašanja. Danes je bil dan, ko sem pozabila obuti dežne škornje, padla v lužo in imela prekratek dan. In kako se ob tem spoznanju počutim? Ne vem zakaj mi v glavi razbija pesem Ne gane me, ko me v resnici glava tako močno boli, da naravne spojine ne pomagajo in bo treba poseči po sintetičnih... Po konzumaciji najbolj priljubljene pijače na svetu (beri:čaj), se nagibam k acetilsalicilni kislini. Tako kot je moja miza poplavljena s papirji, sta Velika Britanija in Nemčija z dežjem, a kljub temu, ne duha ne sluha o gospodarski krizi pri njih. No je pa nekaj sluha o koncu dežja (čeprav v sivi Ljubljani niti malo ne kaže na to) in višjih temperaturah. S prvim se strinjam, ampak drugo? Zdaj je zima. In zdaj naj bo mrzlo. Vsaj tako je moje mnenje. Ne pa devet stopinj in sonce jutri! Čeprav današnjih -38 stopinj v Ameriki ali +38 v Avstraliji pa tudi ni dobro. A enako je z življenjem. Včasih smo v ekstremu plusa, včasih minusa. A velikokrat le pada dež in je usrano ter povprečno vse. A bomo kdaj zadovoljni? Ne. Ne. Ne. Ali bomo kdaj dovolj gladki(brez dlačic in dlakic)? Ne. Ne. Ne. Zadnje vprašanje izvira iz mojega današnjega ponesrečenega poskusa puljenja obrvi in uspešne depilacije brkov.

In nadaljujem kar v stilu. Povprečen moški se obrije 20000krat. In zanimivo je, da je že med Rimljani veljala gladka koža za seksi. Malo ljubavnega tepiha pa tudi ne bi smelo škodit... Po obrazu seveda...xD Do 20.stoletja so tako moški obiskovali brivca, kot danes ženske frizerja (razen mene). Nato so iznašli britvico, kar je pa ne le moškim, ampak tudi sadistom odprlo nova obzorja. A ostanimo pri moških. Tudi pri britju je tehnika baje pomembna. Da ne omenjam optimalnega "brivskega" kota. Baje znaša 69 stopinj (kakšno naključje). In navdih za moško britje, me je popeljal do police s pripomočki. To je huje kakor izbira paštete... Ni čudno, da je toliko kosmatincev med nami. Ko je ponudba prevelika, preprosto izbereš nič. Kljub nesmiselnemu zaključku, je vsak izmed nami kdaj to naredil. Jaz sem...velikokrat.

T=)

Brezčasna enormnost v rdečih spodnjicah številka 2014

Ker ni bilo časa zadnja dva in prva dva dni minulega oz.letošnjega leta, se nisem z nobenim dostojnim blogom poslovila s starim letom, ali pa izrekla dobrodošlico novemu. In iskreno, časa zadnjega nekaj časa nimam. Ne vem, kam mi beži. Ne vem, kako naj ga najdem za druge, kaj šele zase. A globoke teme niso dober začetek leta 2014, ki sem ga začela v rdečih spodnjicah. Ali mi bo to prineslo srečo, pa ne vem. Mogoče bi drugo leto za vsak slučaj navlekla dvojne ali trojne... A o tem podvigu čez natanko 362 dni (če preživim^^).

In o čem naj pišem letos? Naj malo menjam stil in teme? 

Naj pišem o akciji jabolk sorte Idared v Sparu (pa glih 69centov na kg)? Naj pišem o žalosti, obupu in gnusu? Naj pišem o vremenu, ki bo scvrlo Avstralijo in zamrznilo Severno Ameriko? Naj pišem o nesrečnemu Šumiju, ki danes namesto Vse najboljše, posluša zvoke piskov svojih vitalnih znakov na avtomatu ob postelji? Naj pišem o zdravilnih močeh netreska ali ušesnika? Naj pišem o novoletni skakalni turneji, kjer naši orli glumijo vrabčke? Naj pišem o kakih čudnih novoletnih zaobljubah slavnih ljudi (ker jih sama nisem imela čas naredit)? Naj pišem o moškem z modrimi očmi na oddelku s plenicami? Naj pišem o ljubezni, prijateljstvu in sreči? Naj pišem o tem, da je letos leto konja? Naj pišem o (medijskem?) prijateljstvu Middeltonove in Beckhamove? Naj pišem o dobitniku Eurojackpota, ki mu očitno visi kar veliko med nogami (npr. velikost tiste enormne zadevščine v erotic storu, ki stane 180 eur in je še slonica po mojem ne more dejansko uporabit. Naj pišem o novi ponarodeli pesmi Jana Plestenjaka in Modrijanov? Naj pišem o smrti strica Phila in ločitvi Ricky Martina?

No in glede na zadnji odstavek, se ni za bat, da bo moj navdih za pisanje v tem letu umrl. Če se je kdo temu veselil, potem tako ali tako ni prišel do te povedi in mu ne morem nič sporočit. Edina ovira v naslednjih dveh mesecih bo čas. Čas, čas, čas. Čas ni denar, ker prvega ne moreš ukrast. Če pa lahko, pa bi rada vedela kako.
 

Želim vam leto polno časa in sreče. In navdiha za vse in še več. 

Pa veliko rdečega spodnjega perila uporabljajte...vse je v glavi.

T=)