Kumarica in njen film

Vedno več ljudi si posodablja stanje na fb v: Kateri film naj gledam?, Kateri filmi mi priporočate?,... Moj odgovor za vse take posameznike (in ostale ki vtipkajo to isto vprašanje v google): Ste kdaj gledali Svoj film? (No slovnično ni glih odgovor, ampak vprašanje). Predstavljajte si, da sedite na sedežu št.11 v 12. vrsti Koloseja in gledate na platno. Vrti se film, v katerem vidiš sebe kot glavnega junaka, ki se mu bo zgodil nek dogodek (resničen in neprijeten, iz preteklosti ali prihodnosti). No in zdaj, ko padeš not v zgodbo, začni navijat za glavnega junaka. Upaj, da bo Bondu uspelo. V glavi si naredi načrt, kako bo mu ratalo. Kako bo našel žensko, rešil svet in zaslužil nagrado. Upoštevaj, da bo treba preživeti 5 klofut neuravnovešenk, potrese in poplave ter več odigranih loto listkov. Vidim solze, poraz, neumnosti, padce, neuspehe in žalost. Upam na smeh, zmago, lepoto, uspeh in veselje. Navijam, da bo Bondu tega filma uspelo. A bolj kot ga gledam, bolj dvigam roke nad njim. Ni mi všeč. Če vam film postane obupen, ga lahko enostavno prekinete. Stop na BS playerju. Ampak ko daš 5 eur za vstopnico, pa pač vztrajaš v kinu. Lahko si le zamisliš, da je Bond v resnici Mr.Bean in se prepustiš. Morda pa na koncu spoznaš, kdo Bond v resnici je in kaj počne. Morda ga ni treba obsojat, ker celo noč ni spal. Morda ga ni treba obsojat, ker je ustrelil svojo dušo in postal to, kar v resnici ne bi smel. Ampak a ni res, da Bond na koncu filma vedno kaže nasmeh in svoje sveže pobeljene (na kaki kliniki v LA) zobke? Upanje. Torej, ko ne veste kateri film bi gledali, si drzniti ogledati svojega. Če zdržite do konca in nato pogledate kaj Hollywoodskega (npr. eno izmed risank, ki zadnje čase prevladujejo v filmski industriji) v miru, vam je uspelo. Premagali ste glavnega junaka in on vam je hvaležen. Če ne, pa poglejte na listo na Partisu... and the pain is back.^^

Nam se obeta referendum, Novaku pa otrok in poroka. Nam se obeta da bomo spoznali (v cca. 7-8 sezonah) Kako je spoznala njunega očeta, Jankoviću in Bratuškovi pa boj za stranko. Nam se obetajo prvomajske počitnice (nekaterim kratke in delavne, drugim dolge in ležerne-a vsi bomo doma prvega maja, ker bo vse zaprto), kumaram na vrtu Tanje Ribič pa zanemarjanje (ker je aktivna na PopTV bo pač namesto domače kumarične solate imela denar za restavracijo na Nebotičniku-težko njej). 

T=]

Fejkanje prijateljic pod ritjo

Ljudje marsikaj moramo fejkati. Ljudje marsikaj hočemo fejkati. In tako se bom posvetila vprašanju, kako fejkati neprespano (ali premalo ur spano) noč, ki je moja pogosta težava. Če gre verjeti znanosti, je ob takih jutri obvezno razgrniti zavese (četudi me potem vse zapeče in zaboli). Pripročeno je tudi pretirano uživanje vlaknin (kar ne bi bila slab komercialni princip za podjetja, ki proizvajajo kosmiče, a očitno še te povezave niso odkrili...in v reklamah za kosmiče skačejo samo lahka dekleta). Prav tako se v takih dneh ni slabo posvetiti tudi kakemu dremežu po principu: 10 min med 14.00 in 16.00 (a iz lastnih izkušenj, se je težko vzdržati 10-minutne doze). Klasično naj bi veljali tudi žvečilni gumiji za dobre pomagalce, saj naj bi z žvečenjem aktivirali osem delov naših možganov. In baje so celo dokazi za to... (upam da šteje tudi žvekanje Čunga Lung iz Lidla-čeprav te slednje le še bolj utrudijo). Pa piti bo treba veliko v takih dneh. Hidratacija izboljšuje odzivnost, a hkrati z njo lahko nadomestite tekočino, če ste se ponoči preveč potili (zaradi nočnih mor seveda in na žalost) ali pa ste preprosto pregloboko segli v kozarec zvecer. Sama pa svetujem še kako CocaColo, RedBull ali pa kavico z okusom Monsterja. Prav tako pa sem opazila, da po neprespani noči, paše oditi v drogerijo in se tam našminkati s kakimi obupno dragimi testerji kozmetike in našprejati s še bolj obupno dragimi testerji parfumov. Prav dvigne ti vrednost (dobesedno) in se zaradi utrujenosti ne počutiš več kot en drek na dveh stopalih, ki ju skupaj sestavlja neto 52 majhnih kosti, 214 ligamentov in 38 mišic.

Letala padajo, ladje se prevračajo, vlakovi iztirjajo (in so predragi), kolesa in prikolice kradejo. Kako je sploh varno potovati? Ja, če nimaš svetovnega avta leta (Audi A3), lahko pozabis tudi na varnost v tem štirinožnem prijatelju in se moraš zanestina svoji dve prijateljici, ki se nahajata pod ritjo. To je samo tvoje. Ne moreš kriviti pilota, kapitana, premalo denarja, tatove ali airbag. Lahko kriviš le sebe. V primeru višje sile pa tudi kakega voznika avtobusa, ki te nehote povozi na semaforiziranem prehodu za pešce, ki ga prečkaš pri zeleni luči. In tu je ključ. Najbolj varen je avtobus. Zato z uporabo slednjega vbistvu nočem biti lena, ampak varna.

Spet je toplo. A jaz sem imela polškornje in dežni plašč. Narobe dan...

T=|

Snežak na tednu mode bere horoskop

V Šiški se je včeraj "odprl" teden mode pri nas. To je že šestič odkar smo samostojni. Žal po prebranem programu ne vidim, da bi se predstavili Armani, Dior ali Donatella. Pa tudi mediji (ki so sicer včasih malo nerazsodni) nakazujejo, da na včerajšnji otvoritvi ni bilo nobenih presežkov. Tudi pljuvali niso izgleda nobenega obiskovalca... Morda pa so zaposleni s kako bolj pomembno temo tokrat. A jaz sem se odločila, da bom ostala zvesta Čopovi ulici in me v Šiško v tem tednu zagotovo ne bo zaneslo. Vsaj na prizorišče tega slovenskega modnega zločina, ki bo za stopnjo hujši kot npr. v kakem Parizu. Ali za kar 5 stopenj...

Današnji horoskop je pa absurden, saj mi napoveduje, da bo današnji konflikt kriv za pokvarjeno soboto. Upam, da to soboto in ne prihodnjo, ker potem pa to res ne bi moglo spadati v kategorijo dnevnega horoskopa...ampak horoskopi so zgodba zase. Jaz jih dojemam po načelu: če mi paše verjamem, če ne pa se trudim neverjet. In današnjemu na avtobusu ne bom verjela. Lahko pa se izoliram in danes in v soboto ter ostanem sama s sabo. In to sploh ne bo težko. A ironično, je večina ostalih horoskopskih napovedi povezana z erotiko. Ah. Glavno da so tehtnice danes spogledljive. S čem nas vse bašejo...bolje bi mi bilo prebrati kak Science.

Danes pa ni bil čuden samo horoskop. Čudno je tudi to da sem ponovno napisala blog. Čudno je tudi vreme, ki zgleda lepo. Potem pa hodiš po ulici in te prepiha veter, da začutiš os coccygis, phalanx distalis in talus kako se zatresejo. Ampak se ne pritožujejo toliko, kot tisti od ljudi iz Sarajeva, kjer je ponoči padal sneg. Morda bo pa danes ponoči pri nas... Dežja je tako dovolj na drugih področjih... Jutri ko se zbudim, bom naredila snežaka. Ali pa bom le odprla oči in se šla umit v kopanico.

T=)

John iz Sante Barbare je vztrajal

Na današnjem sprejemu olimpijcev sem se počutila kakor Petra Majdič, po tem ko je padla v jarek. A kakor ona sem vztrajala in nisem pustila bolečini, da me prikrajša za ogled vseh kolajn in vseh hokejistov. Škoda da ni bilo še Prevca. A videla in doživela sem vse. Tudi tititititititi od Modrijanov na koncu. In kdo je najbolj izstopal? Kdo le kot Massi. On je magnet za medije. Morda si je kaj v sorodu z Arturjem Šternom ali veličastnim Murkom. To bi vsaj opravičilo njegovo siljenje v ospredje...

Vztrajnost. Vztrajati ali obupati? Kje je spodnja in kje zgornja meja? Je vztrajnost teči z zlomeljenim rebrom? Je obupati istati v postelji cel dan zaradi zlomljenega nohta na nožnem mezincu? Je vztrajnost čakati v vrsti za nov iphone celo noč in še pol dneva? Je obupati končati preden sploh začeti? Tako eno kot drugo sta neki lastnosti. Pri katerih ljudeh je bolj izražena prva, pri katerih spet druga. A verjamem, da sta obe v vseh ljudeh. včasih je treba najprej vztrajati, da lahko obupaš. Včasih pa je treba najprej obupati, da lahko vztrajaš. Težko bi trdili, da je vztrajnost pomembna zlasti v športu (kot je danes izjavil Bertoncelj-ki je itak čudne pokal). Vztrajnost je pomembna tudi pri učenju, odvajanju od kake odvisnosti, pisanju seminarske naloge, kuhanju trdo kuhanih jajc, zadrževanju urina, čakanju laka za nohte da se posuši,... Obratno, pri obupovanju pa je tudi to včasih potrebno. Obupati v rabi določene strategije in sprejeti novo ter boljšo, obupati v jemanju drog (čeprav je to zelo malo verjetno),obupati v iskanju krivca, obupati v pritoževanju,... Ja. Včasih je tudi obupati koristno. Ampak nikoli ni koristno obupati nad sabo. Preverjeno in dokazano. Raje obupaj nad ravnilom in Lekadolom (kot sem danes jaz).

Na današnji dan, eno leto pred letom mojega rojstva, so ZDA priznale obstoj naše državice. In ali zaradi tega John iz Santa Barbare ve, kje je Slovenija? Morda pa mu jaz pokažem enkrat v prihodnosti, ko bom obiskala wildwild Zahod. Upam, da bo to čimprej.

T=)

Nevihta in liposukcija sta trajali 24 ur

Vsak dan traja 24 ur. Nikoli manj (na žalost), nikoli več (spet na žalost). Misija preživeti dan se ne začne zjutraj. Misija Preživeti dan se začne ob 00:00 in se ne konča ob odhodu v posteljo (ker nikoli ne veš, kaj te čaka in nimaš zagotovila, da ne boš skočil iz postelje in odbrzel kam). Konča se, ko je ura 23:59 plus 1 minuta. In ob vsakem koncu sem srečna, da je mimo. In ob vsakem začetku, obratno. Kaj vse pa se dogaja vmes... Pa noben ne more napovedat. Lahko sediš na kavču in se zadušiš z jabolki. Lahko se voziš po cesti in ti pade metorit na avto. Lahko greš v šoping in zadeneš 500eur. Lahko se zbudiš s streho nad glavo in zaspiš brez nje. Lahko med sesanjem kuhinje dobiš udarec po glavi in padeš po tleh. Lahko se zbudiš sam in zaspiš v družbi. Lahko cel dan iščeš nekaj in tega ne najdeš. Od tigrastega modrca, maminih sončnih očal pa do sebe. In tako je vsak dan... Iščem nekaj in ne najdem. Morda si bo treba kdaj zapisat, kaj sem kje pustila. Kaj vem, morda pa kažem prezgodnje znake demence... Ali pa enostavno ne obupam in živim? Ker kdo išče, ta najde. Pa recimo da verjamemo in zaupamo tem slovenskim in tujim pregovorom, da ne kompliciramo stvari.

Narava se je spet igrala z nami. Malo toče, malo nevihte in malo sonca. Prav dolgočasna in ležerna nedelja. Kaj nas čaka šele čez teden... Jutri vem, da vse olimpijce čaka sprejem v Ljubljani. Malo pozno, a vseeno končno. Čeprav mi ni jasno, zakaj bo sprejem na odročnem delu naše prestolnice... Jankoviću je kaj udrailo po žepu ali sin potrebuje liposukcijo in nov vikend v JAR, kjer so naredili prvo transplatacijo srca (ni povezave, pa dobro. Nekaj novega)?

Uradno pa se je končala tudi sezona na slovenskih smučiščih. S ponosom lahko povem, da jih nisem obiskala. Pa ne zaradi vremena, ampak faksa. In spet se bo začelo... Se je sploh končalo?

T=)

Recept leva za privat slušalke

Sedim v avtobusu, kjer se pogovarjata fant in punca. Ona deluje kot gimnazijka, on kot študent. Pravzaprav ju vizualno niti nisem prav videla, saj sta sedela za mano. A bistvo so njune besede. Fant je razlagal, da že govori v etru nekega radia. Pa ga mala vpraša, kako kaj faks. Ji on razloži, da je "psihoterapija" na stranskem tiru. In iz njenega odgovora sem razbrala, da je deklica v četrtem letniku, saj je razlagala, kako si njena sošolka želi priti na psihologijo, ker je nora na to. Ampak nima uspeha. No in potem ji on razblini njene sanje o tem, da je on bil uspešen dijak ter ji zaupa, da on ne hodi na psihologijo, ampak na psihoterapijo, ki pa je privat študij. Ona razočarano reče "aha". Nato je nastala manjša tišina, nakar pa deklica vpraša, kakšni so kaj izpiti in kako mu grejo. On pa ji reče (ga v celoti citiram): "Včeraj sem poklical v tajništvo, da vprašam, ali so slajdi dovolj za sobotni izpit. Tajnica pa mi je rekla, a bo sedem dovolj? In naredil sem izpit." Hvalabogu, da sem na naslednji postaji izstopila in da ni moje izpitno obdobje. Drugače bi s pestjo udarila po kanti na avtobusni postaji. In tako je postalo moje mnenje o privat faksih zaničujoče... Ampak nauk te zgodbe je: Vedno imej slušalke na avtobusu. Statistično bolj verjetno je, da ti bo glasba izboljšala razpoloženje. 

Liga prvakov je v polnem teku. Ali se nam obeta predčasni izpad Bavarcev in kak outsider (Atletico ali pariški fantje) v finalu? Malo še bo pa treba počakati... A finalisti slovenskega nogometega pokala so že znani. Vijolice, kdo pa. In Gorica (slovenska, da ne bo pomote...). In kdo bo zmagal? Ja kdo pa zmaga vsako leto ^^

Potrebujem recept. Potrebujem recept za dober dan vsak dan. Obstaja? Potrebujem recept. Potrebujem recept za nasmejan dan vsak dan. Obstaja? Potrebujem recept. Potrebujem recept za neslab dan vsak dan. Obstaja? Potrebujem recept. Potrebujem recept za dobro voljo vsak dan. Obstaja? Potrebujem recept... Al pa formulo. Po tem odstavku bi pa človek najraje odprl kuharsko knjigo na strani številka 69 in si izbral recept v zgornjem desnem kotu s sliko malega leva, ki se smeji.

T=)