Novus Coeptus

Kako bi reagirali, če bi izvedeli, da umira vaš najboljši prijatelj? 

Vse bi storili, da mu rešite življenje. Jokali bi. Bili bi na tleh. Peljali bi ga na vsak pregled. Izpolnili bi mu tudi kako noro željo. A dejstva ne bi nič spremenilo. Zato bi jokali še bolj. Še bolj močno in še bolj intenzivno. Opazoval bi vas ves svet. Poslušal bi vas domač tuš. 

Nato pa bi od drugih izvedeli, da je vas je ta isti prijatelj v preteklosti velikokrat prizadel. Velikokrat o vas govoril grde reči. A vi bi vseeno jokali. Ne šteje nič, ko nam je nekdo tako blizu. Bližina ne pozna kletvic. Bližina pozna odpuščanje. Bližina pozna strah. Bližina ne prizna izgubo.

A življenje gre naprej. Ljudje odhajajo in ljudje prihajajo. Živali odhajajo in živali prihajajo. Službe odhajajo in službe prihajajo. Vzglavniki odhajajo in vzglavniki prihajajo. Če seveda le pustimo. Lahko za večno žalujemo in smo zato le še bolj osamljeni. Lahko pa dovolimo drugim blizu. Ne pomeni, da bodo umrli ali nas zapustili vsi, ki jih bomo spustili blizu. Ne. Niti ne pomeni, da nam bodo škodovali (ker Dormeo vzglavnik res ne more).

28.7. Ending and beginning

Vse ima svoj konec. In vse ima svoj nov začetek. Vsak ima svoj konec. In vsak ima svoj nov začetek. Vsako tuširanje se enkrat konča. In vsako tuširanje se enkrat začne (moje čez 5 min). Vsaka ohladitev enkrat popusti. In vsaka otoplitev se enkrat začne (naslednji teden žal).  Vsaka pesem se na youtube enkrat konča. In če imaš avto-play se takoj začne nova.

Konec. Žalovanje. Začetek. Sestavljanje. Vse je to življenje.

T=)

Dežuje in grmi, a soseda prdi

Cincanje. Cincanje. Cincanje. 

cíncanje -a s (ȋ) glagolnik od cincati: povedati kaj brez cincanja; končno je napravil konec cincanju; nič cincanja, zdaj gre zares / po dolgem cincanju je voz dosegel gorski prelaz ♪ (vir: SSKJ). Vsekakor je boljša definicija za sinonim neodločnost, a njo itak vsi poznamo.

Cincanje pred odločitvijo, ki prinaša nekaj in odnaša nekaj drugo. „Eeeeee, nisem čisto prepričan ..." ali „Uf, to bi se pa težko odločil." ali „Daj še raje malce premislimo." ali "Ne vem če lahko v takem stanju...". Ma drek. Res drek. 

V politiki samo cincajo in kaj imamo? Enako velja za ohladitev, ki je kar ni. Da ne govorim o cincanju vijoličnih na zelenici. Cinca tudi queen Liza, ker ima danes njen vnuk rojstni dan in ne ve, katere gatice bi mu kupila-kraljevsko modre ali plemenito zelene (ne vprašat, kakšna barva je zdaj to).

Cincanje je le voda v obliki ledu, ki je le ovira (spomnimo se potopa Titanika). A čutiti, da je čas za grom, ki vodo razbija. Cincanje je tudi voda v obliki poznega zimskega dežja. Ko neha padati, se uradno konča zima. Grom je odločitev, Konec zime pomeni pomlad. In catch je v tem, da je grom lahko karkoli. Karkoli za kar se mi sami odločimo. Grom je lahko prdec sosede, odpadel las ali bela kuverta.

Včasih dežja ne čutimo ko pada in ga ko ne pada. Enako je z gromom.
Ko te dejansko udari, ga itak ne moreš čutit. (#blackhumor)
(le zakaj spet težim s to sliko? hair <3)

Ste opazili, da danes dežuje in grmi? Jaz sem. A potrebno je, da grmi več kot le en dan. Naj pada pa če mi uniči dežne škornje. Tako ali tako je čas za nove. Zdaj pa sem že precej osebna za blog zapis. Številke škornjev pa ne izdam. 

Jutri eno leto starejša Taja.=)

Večna gradnja in pesek na neobstoječem selfiesticku

Barcelona. 

Kdo pravi, da moraš iti v Indijo, da najdeš notranji mir? Kdo pravi, da potujemo, ker bežimo od sebe? Kdo pravi, da ne moreš potovati na plus 30 in biti dovolj hladen, da zdržiš do večera? Kdo pravi, da ne morejo fontane plesati?  Kdo pravi, da bo poletje 2015 manj turistično od prejšnjega?

In kako bi na kratko opisala to mesto? Mesto, kjer se srečata katalonščina in španščina. Mesto pisanih barv. Mesto Gaudijevih velikih in malih čudežev arhitekture. Mesto avenij in uličnih umetnikov. Mesto parkov in peščenih plaž. Mesto trgov in katedral. Mesto fuzbala (Messi na zidovih, piksnah od piva in koših za smeti). Mesto kulture in zabave. Mesto z Miami peščeno plažo in zelo pomembnim pristaniščem. Špansko mesto s pridihom Istanbula, Pakistana, Kitajske in še kakih priseljenskih destinacij. Kot Paella-todos in one.

Zdaj pa malo fotk, ker sem si v Barceloni res vzela čas za Nikona in da ne bo zgolj pisno nakladanje...

Pogled na Plaça d'Espanya iz Arene, kjer sem opazovala svet spodaj, okrog in noter. Pogled je fantastičen! In ponoči zaplešejo še fontane.

Park Guell, kjer je cena vode 1,50eur in  je potrebno veliko stopnic do tja. 
Nato pa sem na vrhu spoznala, da obstaja tudi mestni avtobus. A ni lifta do uspeha, za uspeh moraš prehoditi stopnice. Pa čeprav so poltekoče.

Hiša v Park Guell, kjer je 20 let živel Gaudi. Danes je tam muzej.

Pogled na mesto, kjer bi lahko tudi jaz živela. Tudi v črnobeli barvi je veliko sive, po kateri res hrepenim. Trenutno sem pri 20-tih odtenkih. A vsak dan dodam kakega...

Vsi vemo kaj je to, a moj nasvet je, 
da jo v Barceloni jeste na ulici, 
ker je cenejša, boljša in več dobite
kot v restavraciji.

La boqueria-največja tržnica, kjer je vse okusno. 
A v nedeljo sem poljubila vrata. Dobro da je
na famozni La Rambli.

Gaudi drugič: La Pedrera (aka Casa Milo). V bližini je Starbucks (pomembno).

Vrhunec Gaudija (spodaj in zgoraj), ki še nabreka do konca. Morda je ime bazilike tisto, ki je krivo za njeno stanje. Sveta družina. Vsaka družina se vedno znova obnavlja, raste, se bogati. Pa pade opeka in doda se nova. Čeprav pa napovedujejo konec kvarjenja turističnih slik s temi dvigali okrog leta 2026. Modernistična notranjost Sagrade (zgoraj), ki je polna nedokončanih družin, ki uporabljajo selfie stick, ki sem ga tokrat na žalost res pogrešala.

Katedrala, v kateri so se poslovili od Tita Vilanove (pomemben podatek) in glavna katedrala v Barceloni. Vstop je po peti uri prost in lahko občudujete oltar, orgle in goske.

La Barceloneta-plaža, s katere sem prinesla pesek v zobeh
(fotka mi ni všeč, a NIkon je ta dan moral ostati v hostlu, ker so kraje na plaži precej pogoste)

Zadnja znamenitost naj bo simbolično Slavolok zmage.

Prvo mesto v Evropi, kjer bi želela živeti. Ne vem zakaj.
Enostavno ja. Ja za Barcelono. Med nama je preskočila iskrica. Med nama in znotraj mene...

Vsem priporočam free walking tour, kjer kljub temu da hodiš dobri dve uri, izveš marsikaj. Od življenjskih modrosti do vicev. Naprimer: What do you get when you combine potato and penis? Dictator. Smeh? Kakorkoli, smisel je povezava z Barcelono...

Slik še imam 500. Ampak mislim, da bo dovolj. Besed in slik. Pomembno je to, kar nosimo v srcu. In pomembno je, da ne ostajamo tam, kjer smo že bili in več nismo. Vsak korak naprej je težek, a le to je naša pot in smisel. Iskanje smisla pa vsi vemo kako težko je...

T (v pričakovanju novega potopisa kmalu-več pa ne povem) =)

Riževo polje in kdo ima daljšega

MOTIVACIJA. Je sveža in minljiva. Motivacija za učenje. Motivacija za vozniški izpit. Motivacija za novo barvo las. Motivacija za spremembo. Sveža in minljiva. A zagrabiti in uporabiti jo moramo takoj ko pride. 

Menim, da je motivacija precenjena. Preveč se zanašamo nanjo. Da gresta trud ter rezultat in motivacija z roko v roki. Ne moreš le sediti in čakati, da boš motiviran. In ne moreš kar nehati, če motivacije ni ali je šibka. NE, NE MOREŠ. Simpl kot pasulj, ki ga ne jem.

Motivacija enostavno ne more biti odločilna, ker je zelo nezanesljiva in nepredvidljiva. Motivacije ne moremo izsiliti. Pride in gre ter nimamo kontrole nad njo. Včasih nam jo uspe priklicati, ampak tista je redko iskrena. Če bom naredil vse izpite, grem na Bali. A delam izpite, da bom fotografiral riževa polja na Baliju ali arhitekturo v Dubaju? Riževa polja in stolpnice so motivacija in pol, a ko je fotografija enkrat fotografirana je potrebno spet klicati motivacijo za naslednji korak. In če komu rata na ta način...kapo dol. Meni ne.

Meni je ljubša beseda ODLOČNOST. To pa je nekaj, kar lahko kontroliramo (in jaz kot controlfreak lahko to izkoristim v svoje dobro). Odločnost je nekaj, kar ni odvisno od časa, kraja ali drugih faktorjev (čeprav se ne bunim fotografiranjem riževih polj na Baliju). Odločnost je le princip "all you can put in". Kot v all-you-can-eat lahko daš na krožnik vse, tako moraš biti odločen z vsako kapilaro, nevronom in dlako. In včasih se nam v učenju, vožnji avta, odločanju za barvo, spreminjanju navade zdi težko, boleče ali brutalno. Skratka shitty. A to lahko ubije le motivacijo, prava odločnost je v teh primerih nesmrtna. Najboljša oblika jeze, je odločnost. Odločnost je torej potencialno v vsakem. Motivacija pa raste na riževih poljih v Baliju in jahanje kamele v Dubaju.

Čeprav je pogled od zgoraj lahko motivacija, je bila pa le odločnost tista, ki me je in bo pripeljala do vrha.

Leta 1776 so na drugem kontinentalnem kongresu ZDA izdale deklaracijo o neodvisnosti, s katero so razglasile avtonomijo od britanske vlade. Stavek, ki pojasni, zakaj je vleraj v vsaki drugi ameriški hiši visela zastava na drogu in zakaj je vsak tretji prebivalec nosil nekaj rdeče-belo-modrega in vsaka peta najstnica imela na nohtih poslikane ameriške zastave. In zakaj so vsi preko ocena gledali parado, jedli hamburgerje, vročepse in lubenico na pikniku ter nato zvečer tekmovali, kdo ima večjega. Ognjemet seveda... Ameriški odstavek se je končal. Ker so bili odločni, so imeli dela prost dan in so dan prej okupirali nakupovalne centre, kjer je zmanjkalo oglja za žar. Tuš razmišlja o izvozu drugo leto.

Do uspeha obstajata dve poti-ena je usoda in druga je odločnost. Sami pa dobro veste na katero tetko imate lasten vpliv in na katero ne. Ene tetke so pač trmaste tudi brez menstruacije.