humani demoni na grafu deseturne noči

človečnost človéčnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu; cenili so njegovo globoko človečnost; težnja po človečnosti / boj za človečnost medsebojnih odnosov; človečnost vzgojnih postopkov 2. redko človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči  

Baje, da samski živijo manj. Skoraj desetletje manj. Pa če so človečni ali ne. Morda iz tega izhaja tudi naslednje. Samota lahko skrajša življenje skoraj tako hitro, kot da bi pokadili 15 cigaret na dan. In samota je free. No cost. No DDV. Žena pa je seveda strošek in kaj šele mož. Naslednji kriterij za daljše življenje ja spanje. Faktor številka ena zame. In tokrat me je dejstvo, da tako preveč kot premalo spanja škodi, prizemljilo z mojih grafov v oblakih o deseturni noči. Baje je osem ur dovolj. A zagotovo gre zgolj za povprečje z dveurnim odstopanjem. Sicer pa nismo vsi isti^^ Tudi tanatofobija (google) bi naj skrajšala življenje. Ironično, ne? Po mojem mnenju pa je usoda tista, ki lahko znatno skrajša naše življenje. Toda kaj sploh usoda je in kdo sem jaz, da bi to vedela? No, vsaj danes nekdo sem. Storila sem korak naprej, pričala sem nasmeh neznancu na obraz in se vsedla na kavč. Morda pa se mi življenje zahvali s kakim dnevom več. Ali vsaj urco... In ne zaradi nekoristnega sedenja na kavču in gledanja Snežnih psov že 102.ič. A kaj ko so psi tako mamljivi za gledat... ko bi vsaj tako bili skeleti aromatov.

In ker se letošnje leto bliža koncu, bom mu tudi tokrat podarila odstavek. Med oglasi na bolhi je letos zagotovo najmanjkrat iskan tisti za pravilno kidanje snega. Morda pa bo več sreče v januarju... zdaj pa bi res lahko bil že sneg -.- Sicer pa na bolhi najdeš svašta in iz lastnih izkušenj lahko ponosno rečem, da je treba kdaj pa kdaj kaj tudi izkoristit. Čeprav morda ni treba kupit domačega pajka Štefana ali telefona,obsedenega z demonom (haha. Sounds like my ex Samsung). V minulem letu pa je največ ogledov imel avkcijskih oglas za sliko Damjana Murka. Upam, da zgolj zaradi radovednosti slovenskega naroda... čeprav vedno bolj dvomim.

T=)

masaža na drogu za obešanje neumnosti

Kako ohraniti mir v glavi, ko delaš od jutra do mraka in se zvečer zaveš, da nisi naredil nič? Je morda rešitev masaža, pogovor s prijateljem ali s plišastim medvedkom, dolg tuš in uparevanje stekel v kopalnici, uživanje v tišini, pokanje frisov v ogledalu, objem nekoga pomembnega, gledanje filmov na Youtube? Ja...veliko veliko načinov za mir v glavi. A velikokrat gre zgolj za besede na papirju, plodove neke statistične raziskave, ki ne prispejo do našega Cerebruma, ki že dlje časa samo brumbruma po svoje^^ in potem se še kak corov ventriculus in atrium vmešata ter nastane zmešnjava. In rezultat? Pogriženi nohti ter spoznanje, da pa morda nisi delal nič in si neumen. Najraje bi zboksal vse ciprese na poti do pekarne, a one niso nič krive. Sledi natežji del dneva. Čas razmisleka. Tukaj pa le upaš, da preživiš. 

Danes je državni praznik. Večina trgovskih centrov je ponovno odprla svoja vrata. In ta "Z-generacija" (kot po novem sebe imenuje moj brat) najverjetneje misli, da je navaden delovni dan. Edino kar jih moti je to, da je mama zjutraj skuhala jajčka za zajtrk in da oče omenja neko sesanje avta, saj je četrtek in ne nedelja. A zagotovo imamo kakega zavednega soseda (iz Babyboom generacije), ki je obesil zastavo na drog za obešanje perila in nam tako dal misliti, da pa se je nekaj na današnji dan zgodilo. V mojih možganih je sicer že od nekdaj zmeda glede mnogih reči, tudi kar se tiče slovenskih državnih praznikov (take that as weird as you want). Dan državnosti, dan samostojnosti ali dan upora proti okupatorju? Never didnt know right answer. No in danes, petindvajsetega, je dan samostojnosti in enotnosti. Dan, ki zaznamuje enostnost slovenskega naroda. Ki pa je izginila... Spet se koljemo med sabo.^^ Eni ciprese, drugi sosede.

Jutri je Plestenjak v Ljubljani, a Justin Bieber se je upokojil. Ziher ga bo Plestenjakov koncert navdihnil v vrnitev in potem bodo tabloidi spet pisali o njem. Cilj upokojitve bo dosežen.

T=)

Sočna cena ženske za Božič

Na ta božični dan sem se odločila malo pisat o obdarovanju, saj me je pritegnil spletni forum, kjer je nek fant spraševal, kaj naj kupi svoji 17 letni punci. Zraven je dodal naj bo za 50 eur (očitno sta resna, al je zadel na lotu al se pa rad šopiri). In odgovori so še bolj debilni od dejstva, da nekaj takega vprašaš na računalniškem forumu. Eden je predlagal prvi obrok za nakup Dacie Duster (grd avto). Kaj pa bencin? No, kljub pocenitvi, za 50eur avta in bencina ne bo. Potem so prišli razni prehrambeni predlogi kot npr. kila pomaranč (svetujem raje bolj sladke in sočne klementine. Preverjeno), pest orehov (tudi tu bi se dalo razpravljati o bolj sočnih zadevah...), čokolade (klasika. Ampak kaj ko je vrsta v Mullerju kot, da si vse prodajalke umivajo lase s Schaumo),... Našli so se seveda tudi perverzni predlogi-od vibratorjev, otroka (pač da bi ji ga nardil), perila (samo to je problem številka, ker številčenje modrcev je še meni čudno). Bilo je tudi veliko knjižnih predlogov, zlasti kuharskih. Halo? Računalniški forum in fantje o knjigah? Kaj pa Okusno.je? A nato je sledila tipično moška izjava. Daj gor sliko, da vidimo, koliko je sploh vredna. In potem citiram dodatek: "Priloži še kopijo šolskega spričevala zadnjih 2let, skopirano osebno, da vidimo kake nacionalnosti je in seveda če sta že intimna.. Če je lepa je to 20€, če je poleg tega še pametna dodatnih 10€, če je slovenka +10€ in seveda če ti bo dala v zahvalo še 10€.. Torej če ustreza vsem pogojem ji lahko kupiš darilo v vrednosti 50€, drugače odbijamo ceno.." Ni čudno, da obstajajo primerjave moških s svinjami ali katerimi drugimi hlevskimi živalmi. Me pa veseli, da je pamet tudi nekaj vredna. Čeprav je manj od lepote (sicer je delta "le" deset eur) A kaj ni oboje relativno? Ne bom izgubljala besed nad današnjimi forumaši. Tudi nadaljni komentarji so mojega zgražanja vredni in z njimi nočem omadeževati svoje današnje objave Zaključim lahko le to, da so vsi potrebni kot pes, ki sem ga danes srečala v gozdu in ga zalotila med naskakovanjem grmička.

A dovolj o obdarovanju, ki me tako ali tako frustrira. Bodisi včeraj, bodisi danes, je kdo kaj dobil oz.bil obdarjen (sicer je slednje lahko zelo relativno...). Zame je letos bil point v tistem zvoku odvijanja darilnega papirja. Ampak žal je veliko je takih, ki niso dobili nič. Jaz vsem podarjam objem. Ali dva. Ali tri. Ali štiri. Ker ledenih gora ne morem staliti, kot se je to zgodilo v Ledeni dobi 4. Za začetek zadnjega letošnjega tedna naj vsak postane heroj enemu predmetu v lastni sobi, ker kaj več v sedmih dneh težko. Osebno bi vam predlagala posteljo in svetovala, da jo čim več grejete, a ker se moram v prihodnjih dneh učit, vam svetujem, da bodite heroj žarnici in obrišite prah z nje! Nato pa se ozrite nase. Če bi vsak bil svoj heroj, bi bil svet poln superjunakov. A žal so le redki...

No, a bo dost Taja? Hja. Malo me členki že pikajo ja. 

Vesel Božič danes, jutri in včeraj!

T=)

Frustracija samca, ki operira

Če je kdo imel dober dan brez frustracij naj ne bere naprej.

Ah jej. Umri pokončno 10 ali nakupovanje božičnih daril dan pred Božičem. Preveč ljudi, premalo mojih ganglijev al nečesa z živci povezanega. Nikoli več ne bom kupovala last minute daril. In ko pravijo, da je najlažje kupiti darilo nekomu, ki ga dobro poznaš in ki ti je blizu, lažejo. Lažejo in kradejo. Obup. Res. In nato sem se vprašala, v čem je smisel obdarovanja? In ugotovila sem naslednje. Kljub temu, da folk širokih in velikih ust govori, kako si želi zgolj mir na svetu, je resnica, da je vsak vesel, ko odpre svoj paket. Pa tudi če je notri torba, ki si jo je dan prej sam kupil. Tisti, ki bi radi mir, pa naj imajo realne cilje. Npr.tablični računalnik, ki ga prodajajo v Babycentru in ki ga dobiš kot darilo zraven pralnega stroja. In to ne gre za sinhroniziran sistem. 

Križanka v žurnalu. Zdravnik, ki operira Operater. Čakam, da bo jutri Fant, ki je sam Samec. Jaz bi pa seveda napisala Kevin...saj je pet črk. Jutri ob osmih. :P

Polni nakupovalni centri, vrste na blagajnah, vrste na faking tehtanju sadja, vrste na prehodu za pešce, vrste na wc-ju, vrste v trafiki, vrste na oddaji embalaže. Pa kaj je z nami? In potem si mi bolanci želimo sneg. Si predstavljate kaos šele takrat? Bila bi vrsta še na policah s soljo... In zato pride snegec šele januarja. Samo takrat pa se začnejo razprodaje... Ampak denarja več ne bo.

Preveč zafrustrirana, da bi naredila kaj primernega in dostojnega (za začetek napisala "normalen" blog), sem se odločila prižgati tv in računalnik. In slednji se noče prižgat. Vsaj Tv me ni zapustil. Pisma Sv.Nikolaju. Morda pa kdaj komentiram film...

Tečna T=)

Erotika cigaretov v rdečih gaticah

Kaj vse smo ljudje pripravljeni narediti za srečo? No, jaz sem se odpravila po rdeče gatice. Baje naj bi rdeče perilo prinašalo srečo. In to nameravam probati. Za začetek na prvem izpitu.... A ko bi si mislila, da je nabava rdečih gatic preprosta naloga, sem se danes prepričala v obratno. Prava umetnost je bila najti normalne rdeče spodnjice. Ker pa hočem, da mi bo med testiranjem (pisanjem izpita) udobno, potem morajo izpolnjevati še kriteri udobnosti. Torej rdeče in udobno. Zdaj pa najdi ti kaj takega, ko očitno vsa tekstilna podjetja povezujejo rdečo barvo z erotiko in so vse rdeče spodnjice bodisi tangice(beri: vse vrste gat, ki lezejo v rit in so ekstremno neudobne, četudi se komu ob že ob pogledu nanje kaj dvigne. Ne hvala, meni se ne.) ali pa karkolidrugega iz čudnega materiala (beri: čipke ali saten). In kot zanimivost, nam moškem oddelku so pa vsake druge v rdeči barvi. Ni čudno, da so bolj srečni. Problem ženskih gatic pa je tudi obstoj petdesetih odtenkov. Katera je srečna rdeča? A na koncu sem jih našla. Navadne rdeče gate, v odtenku luči na semaforju. Model je sicer res dobesedno za babice, čeprav sem iskala brazilke ali kake polboksarce. Ker so bile glih samo danes znižane za 50% mi jih ne bo žal zamenjati za idealne srečne gatice. Do takrat pa bom dan po izpitu ta 1,68eur vreden kos tekstila dajala v koš za umazano perilo.

Ali bi krava dajala mleko skozi usta, če bi jo žgečkali? Nisem probala.

Sreča je pa tako ali tako relativna. V Wikipediji je definirana kot stanje duha, za katerega so značilni zadovoljstvo, ljubezen in veselje. Po filozofski definiciji pa je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Sreča je velikokrat kratkotrajna in se enači z ležanjem na plaži in pitjem iz kokosove lupine ali pa z dobitkom 3 evrov na lotu. A kmalu si spet na sončni strani alp in si pravkar zapravil tiste tri evre za škatlico cigaret. Pa še doplačat si moral... Želim si torej, da bi mi rdeče gatice prinesle vsaj kratkotrajno srečo, ker dolgotrajne ne znam najbolje definirati. Je slednja morda življenje življenja, ki je usklajeno z menoj; spanje s partnerjem, usklajenim z menoj; smeh s prijatelji, uskaljenimi z menoj...? Ah, zakaj pa bi moglo biti vse usklajeno! Dolgotrajna sreča je zame enostavno življenje. Saj sem rekla, da je relativna...

T=)

SDM in gretje postelje nad nulo

Danes smo vzstopili v koledarsko zimo, ampak faking winter is coming NOT. Zunaj zgleda, kot da smo oktobra in nas uničuje November rain. Obute imam dežne škornje in danes ne plešem v dežju, ampak se utapljam v solzah lužic (ali lužicah solz?). Baje se nam ne bliža sneg, ampak sezonska depresivna motnja (SDM). Nekateri bodo ostali brez volje, drugi brez življenja (kot npr.moški, ki je ponoči ležal na železniških tirih, ko je mimo pripeljal vlak in ga spremenil v pašteto).  Za SDM so značilni: težko vstajanje, brezvolja, prekomerno uživanje živil, razdražljivost, črnogledost in še kaj. Tako da ja. V primeru zaznavanja prejšnjih simptomov, zdaj vsaj poznate svojo diagnozo in ste lahko pomirjeni, da bo do prvega pomladnega dne bolezen mimo (čeprav verjetno takrat pride kaka nova pogruntavščina možganskih mojstrov). In kako je zdravljenje? Hja. Komaj drugi letnik faksa sem in pri parcialnih molskih volumnih tega pač ne izvem. Zato uporabim google. In sklep: rešitev je mnogo, samo najti je treba pravo in jo znati uporabiti. Pa naj gre za petje, ples, pogovor, ogled filma, druženje s plišasto živaljo ali jemanje antidepresivov. Če pomaga, ne omaga.

Z veseljem pa lahko ugotavljam, da so vsaj nekateri srečneži ubežali SDM. Naši lisički Tini se je odprlo, meni, sivi podgani, pa zaprlo (ko sem videla spored izpitnega obdobja in kup nenapisanega sprotnega dela za faks). Tina je izjavila, da je na tekmi uživala. Bom tudi jaz kdaj ob pogledu na spored izpitnega obdobja in na kup nenapisanega sprotnega dela za faks? Za razliko od Tine pa Woodsova grelka postelje nima sreče in užitka. Vsaj na belih strminah ne. Sicer napoveduje velik comeback na Olimpijskih igrah, a resnično dvomim v to, da ji bo uspelo. Kot meni. Edina razlika je, da mene počitek ubije. Današnji izkupiček slovenskih orlov je bil 6/6, kar se tiče uvrstitev v drugo serijo, a se bojim, da rezultati nad petnajstim mestom kažejo na blage oblike SDM...

Cela faking Evropa bo jutri imela vreme nad nulo. In tako sem se odločila, da pobegnem na belo Arktiko...vsaj v mislih.

T=)

Golota toasterja v REM-u pocestnice

Ponosno naj naznanim, da je 24ur.com kopiral mojo včerajšnjo objavo v blogu za njihovo današnjo top novico. Ali pa je zgolj naključje? Ni. Oni govorijo o googlu. Jaz pa sem imela podatke zgolj za Najdi.si. Sicer pa...pa naj kdo reče da 24ur.com ni dobra stran za novice. Google je ziher bolj pomemben od Najdi.si. In zato bom povzela še Googlovo statistiko in tokrat jaz kopirala 24ur.com. Baje smo največkrat vtipkali Alja Krušič (a ni Tina Maze z najdi.si bolj realen podatek?). Hm, glede moških pa je Google kar realen. Matjaž Tanko in Boris Strel (še je šansa za slovenski narod, ni Pahorja in Janše). Sicer pa je treba pohvaliti, da je Google letos prvič objavil slovensko statistiko. Globalno gledano pa smo zemljani največkrat vtipkali Nelson Mandela, Paul Walker (ki ga bo baje zamenjal lastni brat in lomil srca samskih in pohotnih mamic) , Iphone 5s (japka,japka,japka) in Harlem Shake. No in Taja nič od tega v minulem letu v Google ni vtipkala. Does that make me weird?

Danes je svetovni dan letalstva. Kaj bi dala za eno karto kakega Whizzaira ali njegovih sorodnikov, da pobegnem  nekam, kamorkoli. Najbrž iz krute realnostih mastnih las, nenapisanih poročil in neprebranih učebenikov ter zelo zelo pomankljivih zapiskov. Moji zapiski so postali prave male "pocestnice" glede na njihovo pomankljivo opremo. Jih sploh lahko jaz oblečem? Ali naj se sprijaznim z goloto in jih sprejmem take kot so? Prazne in brez karme? Ah...ko sem že tako ali tako napol v REM, sežem v žep in karte ni v njem. Ah jej, pa v katerem drugem življenju. Ali pa galaksiji.... Čeprav zdaj, ko vem, kje je Orion, mi niti ta galaksija ni več slaba. Niti malo...

Gostilna je dobila zmagovalca (ki je spet moški- to pa dela Jamie Oliver in vražji Ramsey al kaj so že ti moških virtuozi, ki znajo uporabljat več kot le toaster, ki ga dandanes ni nikjer v akciji ravno zato, ker ima preveliko število uporabnikov^^) in na PopTV bomo ponovno gledali stokratpredvajane filme. Oueja!

T=)

prdec v boksarskem ringu

Vsota težav je v življenju konstantna in celo časovno odvisna. Precej podobno kot zakonitosti fizikalne kemije...vsaj nekatere. Imamo konstantne zadevice in različne nepotrebne odvisnosti, ki povzročajo zmedo. A naj se vrnem k težavam. Se je kdo kdaj počutil, kakor da nima težav? Se je kdo kdaj zadovoljeval ob mislih na svoje lastno življenje? Dvomim. Vsi imajo kako težavico (al ne?). No in velikokrat se zgodi (vsaj meni), da težave ena z drugo tvorijo neko neskončno vsoto. In če pride vmes do interakcij, lahko pride do viroz, prehladov ali v najhujših primerih do smrti. Posvet s farmacevtom ali zdravnikom tokrat odpade (morda psihiater ne). Tudi naravnih alternativ za reševanje ni. Nobenega čaja ali sirupa. Vse je v možganih. Lahko se začnejo epizode samopomilovanja-in potem postane vse le še večja težava, saj mine čas in se konstanta težav le še eksponentno poveča. Lahko se vržemo v boksarski ring s težavami in tako tvegamo knockout in padec na tla za vedno. A najbolje je, da uporabimo pravilno formulo življenja... "Le" odkriti jo bo treba! Morda je danes v kislem zelju... Pri iskanju rešitev je včasih treba zamižati posledice (kak prdec^^ali dva).

Ker v zadnjih dneh vsakega leta iščemo tisto kar je leto najbolj zaznamovalo, bom tudi jaz navrgla en podatek o tem. V Sloveniji smo v minulem letu v brskalnik največkrat vtipkali: Horoskop, Tina Maze, politiki. A najbolj iskani osebi pri nas sta bili Tina Maze in Janez Janša. Drugo mesto si delita La Toya in naš Janček (pa priznam, ne bi bla slab parček...vsaj statistika jim je skupna). Tretja pa sta Ines Juranović (ziher ne zaradi žensk, ki bi jih zanimalo, kdo Ines ureja nohte) in Borut Pahor (to pa tudi ni zarad žensk-se vprašam zaradi koga sploh je?). Edina oseba, ki sem jo morala googlat in je na lestvici top10 je Savina A. Ritter. No in gre za komentatorko Gostilne, ki se danes ugaša. Napoved? Iskreno-nimam pojma.

Maribor je dobil Sevillo. Težka bo.

T=)

Hot podgana v kletki z žogicami

Hot spots in blind spots. Življenje jih je polno. Ali kdaj vidimo tiste slepe? Ne. Osredotočeni smo na hot. In bodisi so te pozitivne, bodisi negativne. Naš um ne izbira. Primer je vsaka mama, ki vstopi v sobo otroka. Kaj najprej zagleda? Ja tiste gate, ki visijo na stolu. No in gate so hot spot (če so seksi pa še toliko bolj). A skrbno zložene knjige v predalu (čeprav bi mogle biti že zdavnaj na mizi in v uporabi) so čisti blind. Mati samo vidi gate in vročica povzroči ogenj v bajti. A to je zgolj blagi primer. Velikokrat lahko v življenju pride do velikih težav, ker vidimo samo grdo, a nikoli lepo. Slepe stvari so ponavadi kar seksi. Ni vse, kar je hot, dejansko tak. Mozolj na bradi je je včasih tako velik, da ga posplošimo na cel obraz. Kaj obraz, na telo. In od tu izvira grdota-iz enega mozolja. Ne rečem da je vedno tako, ampak nekateri imajo to srečo, da je problemček zgolj mozolj na bradi. Spet drugi smo grdi bolj kompleksno. A dobra novica je, da smo vsi grdi. V primerjavi s plišastimi podganami iz Ikee, se lahko samo skrijemo. One so Victoria secret.

Današnji dan je polovica naših južnih sosedov izkoristila za izlet v Graz. Odhodi so bili celo tako množični, da avtobusi niso imeli kje parkirat pred šoping centri. In družba je bila mešana. Od najstnic z zimskimi kapami v pregretem šoping centru, pa starejših mladenk (ki so me v nemškem jeziku spraševale,kje bi lahko mleko kupla-zato pa res niste rable gužve na tistem big busu delat), potem so seveda tu še parčki (ona je zrihtana v nulo, on ima polno vrečk v rokah in v bicepsih), pa družine z malimi derečimi otroci (družinski izlet se po prvih 20min tipično sprevrže v norijo in dretje ter metanje po tleh-in potem otroke zaprejo v kletko z žogicami) in nazadnje še samske (ali z možem in otroci doma), ki faking vse pograbijo, se vrinejo pred tabo na blagajni in delajo nore ter jim nato še bančno kartico zavrne in zablokira celo blagajno.

A barantanje v H&M rata samo Taji.

T=)

Žgečkljiv moški šampon

Biti lev je relativno. Močen kot lev, nevaren kot lev, žgečkljiv kot lev, grizoljubec kot lev, trmast kot lev, zaspan kot lev. Lahko si lev po srcu, lahko po horoskopu. Lahko gre za žival, ki te razmesari bolj kot serijski morilec v grozljivki. Lahko o tebi poje Saša Lendero. Lahko s tabo bolgarski najstnik kupi Monsterja za celonočno učenje. Lahko se o tebi učijo pri tretji uri astronomije. Lahko ti na vizitki(če to sploh še obstaja) piše Lev. Lahko si glavni junak Dineyeve risanke, pravljice ali Broadwayskega mjuzikla. Lahko se pojaviš komu v sanjah(živalska oblika) in s tem prineseš uspeh v poslu (če se da verjeti razlagalcem sanj). Kralj živali. Je potreben še kak dokaz o relativnosti? Hm. In zdaj malo mojega filozofskega dela. Lev je simbol. No in zame predstavlja strah in pogum. Nenehen strah pred strelom puške in nato strojno ali ročno predelavo v kapuco. Nenehen pogum v igri zakonov narave. Pogum moči in strah pogube. Biti pogumen brez strahu je kakor lev brez grive in za vsakim strahom pogum raste (dva Tajina predloga za knjigo Slovenskih pregovorov). Strah in pogum si stojita ob strani. Pri levu, sardeli ali pingvinu. Včasih se mi celo zdi, da za nas, sesalce na dveh nogah velja enako...

Petek 13. Še eden izmed mnogih za mano in pred mano (upam). In ali je bil dan kaj bolj strašen od včerajšnjega? Rubrika Črna kronika je še zmeraj polna novic. Megla se ni dvignila. Počutje in moja glava tudi ne (in se najmanj pet dni zagotovo ne bosta). Cene bencina so ostale enake. Snega še vedno ni (in baje pred Božičem lahko pozabimo nanj). Svoje šolske obveznosti ponovno nisem kaj prida izpolnila. Moški šamponi mi še zmeraj dišijo. In nasmeh je vedno najboljša rešitev. Pa če dežuje, bliska in grmi,

Še osemnajst dni trinajstke je ostalo.^^

T=)

Pudranje inštruktorja za povečave dojk

Človek bi moral vedeti, da le iz možganov prihajajo veselje, radost, smeh in razvedrilo, trpljenje, žalost, potrtost in žalovanje. To je rekel Hipokrat. Tudi če je zunaj sonce, je lahko notri dež. Tudi če je zunaj toplo (na žalost je zima letos taka), je lahko notri ledeno. Tudi če je zunaj prijatelj, je lahko notri sovražnik. A treba je vzljubiti sovražnika, sei obleči bundo in obuti snežke ter zaplesati v dežju! Ob tem pa nanesti ravno dovolj barve na obraz. Vsak dan znova...


Otroški puder. Bel puh za ritke dojenčkov.  In še marsikaj drugega (even if that sounds weird^^). Sama ga redno uporabljam vsaki peti dan od zadnjega umivanja las, ko so lasje precej podobni rezancem, a ni časa, da bi doživeli spiranje z vodo. Sicer pa s pudrom lahko umijete vašega hišnega ljubljenčka (pogoj je seveda njegova kosmatavost-da ne bo kdo probal kake zlate ribice umivat. Čista al umazana, želje se ne bo uresničila-vsaj meni se ni). Če pade olje na tepih, je puder hitra začasna rešitev. Verjetno zato, ker dobro vpija maščobo. Problem nastane, če gre za izjemno temen tepih, ker bo malce pobeljen. A bolj beljen kot zamaščen. Baje puder ohranja tudi stare knjige, ker sesa vlago iz njih (upam da tudi smrad. a nimam kje testirat). Celo parket se da z njim popravit, da ne bo več škripal. Malo ga nafilajte v pore... škoda edino, da ne odpravlja škripajoče postelje (bi ga sosedom po pomoti v nabiralnik vrgla^^). No namesto deodoranta pa ga jaz ne bi uporabljala kljub temu, da bi naj pomagal. iz lastnih izkušenj pa vem, da je dobra podlaga za uspešno depilacijo pod pazduhami... lažje se potegne :P Želim pa si tudi, da bi baby puder pripomogel k večji produktivnosti in manjši utrujenosti. Ampak po vsej logiki je za starša bolje, da otrok počiva in spi. Tako da bom morala najti ustreznejšo alternativo za reševanje teh dveh problemov....

In če slovenskega inštruktorja za povečave dojk ni motilo, da ima zraven sebe pri operaciji svojega sinčka, ki mu je pred parimi leti nanašal puder na ritko, zakaj bi to motilo pacientko (predvidevam da ni bil pacient). Ah, slovenska medicina. Ah, slovenski mediji. Ah,ah,ah. December je. Vzemimo si vsi pavzo. Januarja bomo trpeli posledice...a koga briga.

T=)

Prisile naravne smrti s traktorjem

Be perfect. Be strong. Work hard. Hurry up. Please. Naše notranje prisile. Ene vedno, druge občasno, tretje pa premalokrat. Ampak so. In zakaj? Zakaj včasih sami sebe prisilimo v dejanja? Zakaj včasih sami naredimo nekaj, kar bi včeraj mogoče naredili, jutri pa sploh ne? Do it. Do it. Do it. Do it. Celo Nike nam tako svetuje v vsaki reklami in na plakatu. So notranje prisile del naše osebnosti in bi bilo ravnanje, ki ni v skladu z njimi nasprotovanje samemu sebi? Zanimivo je pogledat v same korenine. Kako so se te prisile vselile v nas. So jih zasejali spermiji očeta ali jih je kdo vnesel šele po carskem rezu? Žal bo delno držalo tisto drugo. A ni pa tudi rečeno, da so nam jih vnesli. Morda smo si jih sami, ker smo pač kdaj tako mislili, da je prav. A zdaj je kar je. Treba se je naučiti živeti z njimi, jih ločiti od sebe in se nato spet spoprijateljiti z njimi. Tudi mačka se mora sama prisliti, da se zbudi in gre na mraz, ker jo je njen nesramen lastnik nagnal iz njegove postelje. Zdaj pa je na njej, kako bo to izvedla. Ali bo odšla počasi ali hitro, bo šla sama ali bo počakala lastnika da jo na silo spravi ven, ali bo šla skozi balkon ali okno... Enako je z nami. Prisila se oglasi. In zdaj lahko izbiramo med balkonom in oknom. Ah, jaz in moje globine amaterske filozofije. A dejansko so znanstveniki veliko pisali o tem... If that is making me less weird^^ xd

V naši državi lahko umreš med podiranjem dreves. Lahko ti prerežejo vrat ob 13.50. Lahko zgoriš v 6-em nadstopju. Lahko te povozi traktor, ki ga vozi kak tvoj sorodnik ali sosed. Lahko te zabodejo na kaki temni ulici. Lahko te povozi vlak na neoznačenem prehodu. Lahko pa enostavno umreš naravne smrti v domu upokojencev. Ah, v kako fletni državi živimo. Ampak Slovenija je varna država. Dokler brezdomci berejo časopis in politiki spijo na ulicah...nikomur nič ne manjka. Naj se blog tukaj zaključi, ker nisem na primernem mestu za to početje. Pa tv kliče^^ ampak, da ne bo pomote, da se je blog slučajno zaprl.

T=)

pomežik telička

Jup. Winter is coming. Moj nos je že začutil sladkobo rdečice, ki ga je včeraj zjutraj oblika na avtobusni postaji. A včerajšnji dan se je začel bizarno. Zazvonil je telefon in številka ni bila iz mojega imenika. Jaz se seveda vljudno oglasim (kaj če pa sem v kaki nagradni igri kaj zadela?). Gospa nad drugi strani se vljudno predstavi in nato me vpraša: Vi prodajate teličke, ne? Bravo res... Moja telefonska je očitno potencialna za prodajo teličkov. Saj če mi faks ne rata...

Kolikokrat pomežiknemo? Je pomežik drugi osebi, izraz naše igrivosti ali morda celo poželjivosti? Ali pa zgolj zajebancije? Kakorkoli, dejstvo je, da v povprečju pomežiknemo vsake štiri sekunde. Zavedno ali nezavedno. In če ne bi bilo tako, bi škodili sami sebi in svojim očem. Zato med vsakim dolgotrajnim učenjem, gledanjem tv ali surfanja po tipkovnici, je nujno treba pred ogledalo ali pa v kak bar s seksi natakarji. Jup. Treba je it mežikat-ne glede na spol. Tako kot si moramo prste razgibavat, da ne bo mravljincev, tako je treba tudi oči. Mežikanje naše oči pripravi na gledanje. Sicer pa tudi pomežik lahko reši življenje, dokaz zato je nek Britanec, ki je bil v komi in so ga razglasili za možgansko mrtvega ter tako priklopili na aparate. Ker pa je baje imel željo, da v življenju ne bi nikoli živel na aparatih, so starši prosili za odklop. In tik pred slednjim je (ne)hote pomežiknil. Zdravnik je tako dobil znak, da ne sme dati nobenega kabla ven iz luknje. Očitno je bil med tistimi procenti, ki lahko ovržejo medicinske diagnoze. In zdaj pije kuhano vino (upam da ne s cimetom v prahu) in igra remi. Vmes pa poželjivo mežika vsaki natakarci... In tudi ko je utrujen kot osel, ki je tekel maraton in ob tem še razmišljal o svojem sfukanem življenju sivega osla, on pomežikne.

Otroci so nastavili svoje škornje. Miklavž pa je not nasadil sladkarije in kake toooople rokavice. Čeprav, ker živimo v ekočasu, bo verjetno več mandarin in kakijev kot takrat, ko sem jaz nastavljala svoje batače (fak. Spet ugotavljam, da se staram). Moj največji spomin na Miklavževa darilca je tista ogabno srebrna šiba z rdečo pentljo. Vedno je štrlela ven iz škornjev. Sicer pa dobro da je bla samo ena. Zdaj si jih zaslužim več...gotovo. Najmanj 14. Kaj 14, 56!

T=)

popolna konfiguracija sive podgane

Prioritete. Vedno so neke prioritete. Prioritete v organski kemiji pri imenovanju.  Prioritete v izbiri faksa. Prioritete v družini. Prioritete pri gledanju filmov. Prioritete pri izbiri glasbe na youtube. Prioritete v nakupu kislih kumarc. Prioritete pri odločanju o svojem prostem času. Prioritete pri iskanju partnerja. Prioritete v življenju. Prioritete pri organski kemiji v določanju konfiguracije. Ampak od kod vse to izvira? No tisto organskokemijsko pustmo, ker morda je opisano v kakem učbeniku, ki ga pa jaz nisem odprla pred izpitom (na žalost^^). Ampak življenske so pa zamotana reč. Zakaj imamo ljudje določene prve, druge ali pa tretje izbire (kot je na vpisnici za faks)?  Zakaj vedno dajemo zadnjo prioriteto "grdim" in prvo "lepim"? Ja zato da je konfiguracija popolna. Kaj bi bilo, če bi imeli napačno? Ne bi potekla reakcija... A bi beli mišek kdaj prioritetno izbral sivo podgano za svojo partnerko in se nato z njo sparil? Ali bi raje dal prioriteto najprej beli miški, nato črni in nato še rjavi. In do četrte(torej sive podgane) zato sploh ne bi niti prislo... A to so le prioritete. To so neumnosti, ki nam včasih krojijo odločitve. To so neumnosti, zaradi katerih se nam Marsovci smejijo. To so neumnosti, zaradi katerih ne hodim na balet. To so neumnosti, zaradi katerih v kinu ne gledam znanstvene fantastike. To so neumnosti, zaradi katerih siva podgana ostane sama in prvega dela povedi ne sliši.

No in prioriteta kalifornijskih policistov je bila iskanje vzroka smrti Paula Walkerja. Uspelo jim je. In zdaj je upravičen rek, da je Bog poslal Paula na oni svet, ker rabi inštruktorja za vožnjo. Do prometne nesreče uradno ni prišlo zaradi previsoke hitrosti ali dirke...baje. No in prioriteta slovenskih zimski športov so več kot očitno letos smučarski skoki (zaenkrat le oni in upajmo, da bo Ilka na naslednjem smuku na stopničkah. Tik pod Tino...).

No in zdaj k moji novi prioriteti. Dolgi in nepogriženi nohti. Bo prej siva podgana našla belega konja in žabca s krono v enem večeru... (in zakaj za vraga sem za grde prispodobe vselej dajala ženske? Aja, ker one se s tem ubadajo... drek briga moško podgano za njegovo partnerko.^^)

T=)

62 lukenj med prehitro vožnjo

Kritika. Kritika otroka. Kritika starša. Filmska kritika. Kritika stila. Kritika izgleda. Kritika ljubljene osebe. Kritika vedenja. Kritika nanovoodprtega hotela. Kritika prehitre vožnje. Kritika zamude vlaka. Kritika premalo kuhane zelenjave. Kritika športne predstave. Kritika vsepovsod v življenju. No in Kritika sama po sebi sploh ni tak problem, kot se morda sliši ob izgovoru te grde besede. Večji problem so njene posledice. Npr.v kinu je lahko zaradi kritike odpovedan film. Hotel lahko zaprejo. Zaradi kritike premalo kuhane zelenjave, jo lahko kuhar naslednjič dlje časa drži v vodi.  Zaradi kritike zamude vlaka lahko prisilimo SŽ, da kaj spremenijo. Zaradi kritike otroka trpi starš (in obratno...). Zaradi kritike, ki leti na nas smo slabe volje in celo brez nje (volje). Ampak, ali je vredno? Saj, če kritiko izreče ljubljena oseba, nas ta toliko bolj prizadene, ampak, ali je vredno? Ni bolje kritiko slišat, o njej razmisliti in nato razumsko ravnat? Ali pa celo vzet kritiko kot motivacijo? Vse lepo in fajn, a ni glih to piece of cake... Pa cupcake tudi ne. Ko je hotel enkrat zaprt, ga težko ponovno odprejo. Ko je film tistega večera odpovedan, ga ne morejo vrteti spet. Ko je zelenjava pripotovala do danke, ne more več v zavreto vodo. Ko je življenje izgubljeno v prometni nesreči, je kritika prehitre vožnje zgolj odveč... Življenja več ni. In tu bom končala ta odstavek, ker me glava boli od filozofiranja. Naj vsak ravna tako kot je prav. Kako pa je to, pa ne vem.

Zapustil nas je november in zakorakali smo v december. Moškim je dovoljena depilacija (tudi ženskam slednje ni prepovedano-kljub bolečinam v zadnjih dneh zaradi čudnih premikov lune). Sicer pa, bližajo se zimske temperature, praznično okrašene ulice in trgovine (čeprav so slednje že od prvega novembra kot da ima december 62 dni). In to zadnje se mi sploh ne zdi slaba ideja. Adventni koledar s 62 luknjicami. 8 adventnih nedelj. 2 Božička. Hah. Ne sliši se slabo. Ampak bi nam vse prek teklo...trust me. Naj bo torej december "kratek", a sladek! Nov delovni teden pa tudi (vsaj upamo lahko...)

T=)