Vroč trenutek sočne celice

Tisti trenutek, ko se pelješ na morje in prvič zagledaš morje ter si tako sam sebi največji car. Jp. Počitek v Lipi naši zaenkrat v veliki meri zelo zelo prija. In vse zato, ker si tisti trenutek, na križišču za Maslenico, zagledal Jadransko morje, kako se blešči kot dragulji v trgovini Swarowski. Pa še pogled je bil gratis. 

Ali pa tisti trenutek, ko voziš na morje in je vsakih nekaj kilometrov tabla za "kolkokilometrovšejedokonca" in je že menda petič še vedno več kot 200. No v takih trenutkih pa se počutiš kot kak luzer ali moźicelj v puščvi, ki bi rad prišel do izvira kake vode, ob katerem bi ob svoji neprevidnosti lahko zdrsnil in umrl. Šele, ko na zeleni tabli z belim piše manj kot 100 in to ne le do večjega mesta, ampak do kraja, kamor si namenjen, potem začneš vizualizirati izvir vode (čeprav je to več kot gotovo posledica vročine ali vročinskega vala). 

No in nazadnje sledi trenutek, ko pristaneš na cilj. Namesto da začutiš zmagoslavje, se znajdeš pred še večjim. Kako za vraga razpakirati avto, ki je poln kot je telo napolnjeno s celicam? Brisačociti, penociti, žogatke, kufroblasti in še kaki bi se našli. Anatomsko gledano se problema lotiš plast za plastjo. A kaj ko bi rad že enkrat rekel, da si na cilju in si privoščil tisti paradajz, ki se je hladil v hladilnem torbocitu? Da ne omenjam kumaric in Čabatk.

Sledi še en nazadnje. Trenutek, ko sediš na kavču in ti je vroče ko pesu. In to vse zato, ker pred odstranjevanjem celic in stiskanjem in nato mljackanjem sočnih okroglih zadevic vseh barv, seveda nisi prižgal klimo, ki pa tako ali tako dela počasi in teče z nje. No. Zdaj pa naj kdo reče, kaj je lepše-Swarowski ali Vročokotpesinowski? Hah. Vsaj oba sta švicarja... I guess. Ne posedujem prvega, za drugega pa moje kožne plasti garantirajo, da švica. 

T=)

Sočnost in superlativnost

Breskev. Sočne breskvice. Omamen vonj in toplina. Zaobljenost in nepravilna oblika. Majhne ali velike. Aleksander Veliki jih je držal v rokah in zato jih lahko drži tudi vsak Aleksander na tem planetu. Ja, on je kriv, da jih lahko hlastamo tudi v Evropi. In ali mu kdo zameri? Če jih kdo ne mara, pa vsaj zato, ker veljajo za simbol dolgega življenja, zamere zagotovo ne bo. Že ker so sadje so seveda polne vitaminov (če je kdo dobil kako asociacijo na kake druge breskvice potem naj si sam razloži vitaminsko sestavo-seveda mislim na tiste "breskvice", ki se jih da kupiti v kaki keksarni). Breskve pa že od nekdaj veljajo kot naravno odvajalo, saj preprečujejo zastajanje vode in čistijo ledvice ter sečni mehur. Torej kot laik vam lahko svetujem, da pred kako dolgo vožnjo (ko pač nimate možnosti wc-ja vmes) uživate breskve zgolj v kombinaciji z borovnicami - ampak ne v obliki "borovničk", ker potem vas bo to stalo kar nekaj evrov. No, vaše življenje pri tem verjetno ne bo ogroženo (ker ste pred tem jedli breskve seveda), ampak drugi jih žal niso... Kot ponosna mlada voznica, priporočam nulo.

Vse se draži. DDV dela svoje. Subvencije so nižje, stroški so večji. Če pa zdaj ni še komarjem jasno, je naša država v krizici. A ker so trgovski centri in letala na Brniku še vedno kar polni, je kriza zgolj superlativ dejanskega stanja. Kdo ve, mogoče nam pa BDP povečajo navijači, ki se bodo počasi razkropili po naši deželi in nas bo končno več kot dva milijona! Niti Ben Affleck ne bo dovolj vsemogočen, da bo rešil vse... Morda mu lahko to uspe ob pomoči svojega predhodnika Christiana? 

Še dober teden in bom še bolj redno gledala televizijo. Seveda govorim v ednini. Marsikoga čaka učenje ali pa šola. Sočustvujem... Tako kot sočustvujem z žrtvami totalitarnih režimov, ki danes obeležujejo svoj dan. Rdeči most v Mariboru pa je dopolnil 100 let. Evo. Pa sem le napisala nekaj, kaj najbrž zelo redki vedo.

T=)

lizanje, oblaki in grizljanje

Sladoled. Priljubljena stvar za lizanje in grizljanje. Kakor komu paše. In zato sem se odločila raziskati malo okuse te priljubljene substance. Baby Gaga- sladoled z okusom maminega mleka (dejansko so ga ženske donirale v te namene) v Londonu. Pa naj se premaknem na meso. Američani seveda ne znajo brez slanine, ki so jo vgradili v okus sladoleda skupaj z vanilijo in cimetom. Obstaja pa tudi piščančji sladoled, ki pa žal ni inovacija Perutnine Ptuj, ampak ponovno londonskih slaščičarjev. Tudi morske živali so popularne v tem sladolednem raju okusov. Hobotnica, dimljen losos in jastogi so zaenkrat na vrhu. Seveda ne gre mimo čilija tudi tukaj. Pri nas sicer ni tako bizarnih zadev, čeprav so sosedje Hrvati letos postavili nov trend sladoleda z okusom sivke, ki je po besedah mojih staršev izvrsten. Časi klasičnih okusov so torej tudi pri nas minili. Če se odpravite pred katerokoli slaščičarno v teh poletnih dneh, bo izbira zelo težka. Ne boste našli klasike, ki se najde v škatli Planice ali Twicea. Jagoda in vanilija skupaj tvorita Hello Kitty. Limona je postala Mojito. Piškotek se je poamerikaniziral v Cookie, ali pa kar prekrstil v Oreo ali Kitkat. Čokolada v kombinaciji z vanilijo je Kinder. Lešnik in čokolada sta Ferrero Rocher. Jogurt in kateri sadni okus sta kar naenkrat Cheesecake. Red Bull se je združil s CocaColo v Redbullcolo. A kar me najbolj boli. Tisto, v očeh vsakega otroka sanjsko, Modro nebo, je postalo Smrkci. Fuuj. Kdo bi jedel smrkce? smrk.smrk. A to kar se prodaja, je žal le najbolj bizarno. Smrkci vs. modro nebo? Brez dvoma oblaki.

No, zunaj pa nam vreme vsekakor ne ponuja ne smrkcev in ne oblakov. Gate so suhe v pol ure na balkonu in švic teče po 10 metrih do pekarne. Podobno je v družini William-Kate, ki se bo ta teden razširila (če gre verjeti tujim medijem). Tini Maze je smučanje premalo in bi rada kar med košarkaše...Ja, malo sladoleda z okusom špinače ji priporočam. Postojnsko jamo je obiskalo toliko ljudi, kot imata ogledov Charlotte in Jonathan na youtube. Onadva sta potrebovala slabo leto, jama pa precej več. Ampak Valter, ki je bil prav tisti mejni obiskovalec, se lahko odpravi na kopanje v Rogaško...

T=)

Vse luknje v petdesetih odtenkih.

La traviatta. Ženska, ki je bila speljana na kriva pota? Ali le ženska, ki je verjela v to? Ženska, ki je slepo naredila napačen korak in ženska, ki ni bila zadovoljna s tem, kar se dogaja, čeprav je imela vse? Pa ni bila pretepena, čustveno zlorabljena, Podrejena, imela prepoved da se ga dotakne ali kaj podobnega. Ne. Imela je sanjsko melodijo na klavirju. Imela je letenje med oblaki ob jutranjem svitu. Imela je omaro polno oblek in voščilnic. Imela je popoln naročniški paket in mobilnik, s katerim je delila misli z njim. Imela je podporo, tako fizično kot psihično. Imela je igrivost in resne debate. Imel je njo, čeprav je hrepenela, da bi ona imela njega. A tega ni kazala, ker ni znala. Vse je bilo novo. Neodkrito. Neizkušeno. Ostal je zgolj naročniški paket.

Pa sem tudi jaz prebrala očetovo darilo za dan žena(za mamo seveda) - Petdeset odtenkov sive. Knjiga me je resnično posrkala in kar je najhuje je to, da sploh ne vem zakaj. Ko sem prebrala opis ali poslušala ljudi, kako govorijo o njej, mi niti na misel ni prišlo, da bi jo vzela v svoje roke. Ampak po prvem poglavju, je ostala v rokah. Ne bom pisala obnove, ker je ne znam. Če se pa komu ne da knjige brat, pa naj počaka na film. Bojim se edino, da bo spadal bolj na redtube, kot na kak poptv. Toda če smo preživeli kočijo v Titaniku, ni vrag, da ne bi preživeli kletke z jagodami ali pa skrbno spolirano mizo. Me res zanima, kako podrobno bo posnet, ker knjiga gre v detajle in še kam... V prav vse luknje-krvave in zaprte, čiste in odprte. Čeprav na momente neokusna knjiga, paše za odklop v drugo galaksijo iz tega sivega odtenka v drug siv odtenek.

Sem se morda v knjigi kje našla? (Zamolk) Če nič, sem našla prispodobo življenja v petdesetih odtenkih. Za popoln odtenek pa potrebuješ slikarja, barvo in čopič. Zaenkrat še opazujem različne palete ostenkov od Jupola na oddelku za mešanje barv v Bauhausu na Kajuhovi ulici. Upam, da hitro spremenim kak odtenek. Moderne so vedno nove barve. Letos prevladujejo različni sladoledni odtenki. Tudi sivi na žalost. In siv sladoled je neznanega okusa. Ko bom ta vsakdanji okus našla, bom zamenjala odtenek...

Preden zaključim in strnem sklepno misel o knjigi, me čakata še dva dela trilogije. 

T=)

lulanje za osmimi grmički

Zakaj nekateri (zlasti ženske) več lulajo kot drugi? Ja. Velikokrat slišimo, da zaradi manjšega mehurja ali pa ker pijemo več (preveč?). No in naj vse pomirim, da ni krivo stanje vašega vesica urinaria. Prav tako ni kriva akcija vode z okusom v Mercatorju, kjer ste dobili še eno gratis. Marsikateri strokovnjak vidi vzrok v določeni hrani ali pijači, ki deluje diuretično. Npr. solata in sadje ter seveda alkohol (in potem se vprašajo grmički v parkih, zakaj so zjutraj tako rumeni?). Verjamem pa, da je tudi nekaj psihe vmes. Koliko izmed nas vsako jutro najprej lula? Ali pa pred spanjem? Zjutraj verjetno nihče ne gre zavestno lulat, ampak ker je to njegova navada. Ampak to naj proučujejo psihiatri. Morda pade kaka ugotovitev. Sicer pa nekateri zagovarjajo neke vrste "zadrževanje urina", kar se mi zdi malce smotano. Če je pač klic narave, je pač klic narave. Ampak baje se da marsikaj na tem svetu natrenirat. In lulanje je eno izmed tega. Pomagalo naj bi treniranje medenice in skrb za pravilno prehrano. In to zadnje, opažam, da je rešitev za vse. Morda pa le izgovor, ker uravnotežena prehrana in manj alkohola še ni nikogar ubilo... No in ko smo že pri vodnih zadevah. Veter pospešuje dehidracijo, močno izsuši kožo ter poveča tveganje za možgansko kap. Če pa mu dodamo še sončne žarke, ki se odbijajo od morja ali jezera, bolje da se z ruto (čimbolj svetlo seveda) zavijemo od glave do pet in nataknemo sončna očala. V medijih se bo poleti vedno govorilo o nevarnosti vročine in pozimi o nevarnosti mraza. Saj bi bilo malo čudno, če bi danes pisali o podhladitvah. 

A najbolj bolan nasvet je ta, da je treba piti veeeeliko vode. Mislim, kako si drznejo tako diskriminirati druge pijače? Ne razumem, zakaj je treba potem jesti raznovrstno prehrano, če je od pijače dovolj voda? Zdaj se bo pa treba zmenit. Al oboje razvnovrstno al nobeno. Priporočam, da se držimo raznovrstnosti. Ena kava, ena kokakola, ena limonada, en kozarec vode, en kozarec jogurta ali mleka, en ledeni čaj, ena "tri srca" in en čaj. Vse skupaj ravno znese za 8 kozarcev (kot je priporočeno, ampak le vodo...) Ob vikendih pa še kak kozarček dobrega diuretika kot je npr. vince ali pivce (ta vikend bo bolj pasalo pivce na kakšnem koncertu...) Ah. Ne pit samo vodo.

T=)

humorno moder nočni hobi

Ko žensko vprašajo, kakšen je njen idealen moški, se ne more ugasniti ob naštevanju vsega, kar bi princ lahko imel. No in zagotovo ne pozabi na smisel za humor. No in meni se je pojavil naslednji pomislek: ali si kateri moški zaželi žensko s smislom za humor? Žal še nisem srečala takega. Sem pa srečala take, ki si želijo velike prsi in zadnjico (a seveda ne prevelike), dolge noge in dušo, lep nasmeh in glas,... ampak humorja nikjer. Škoda. Morda pa tega Kena še najdem...

Sicer pa...nekje toča kot lešnik, drugje sonce kot pes (hah. to malo zdaj nima smisla, ampak če zložiš vroče kot pes in rumeno sonce nastane pač to). Justin Bieber baje lula vsepovsod (kdo pa ne?), Kim si je nabavila že takoj varuško (me zanima kolko ji plačajo...). Snoop Dogg snema na Hrvaškem (ziher, ker je šla soseda v EU). George Clooney je spet samski (welcome to the club^^). Na Dunaju so odprli plažo. Mediji so razpisali nagrado za najhujši zmenek (ja rofl. jaz lahko tudi eno prikladno zgodbico napišem in me potem izžrebajo ter se grem ohlajat v toplice. In to meni sploh ne bi bil problem...)... Aja. Pa pričele so se razprodaje in zaenkrat je bilo kupljenih le nekaj kosov in niti kartica, niti denarnica nista trpeli. Čeprav pa sem razočarana nad dejstvom, da je beseda "razprodaja" v marsikateri trgovini izgubila svoj pomen, saj je bilo več kot polovica trgovine označena z besedo "nova kolekcija" . In kar je najbolj zanimivo. Med znižanimi izdelki je rjava majica znižana za cca.30%, medtem ko je isti model kraljevsko modre barve med novo kolekcijo. Jap, trgovec je pač trgovec. Je pa res, da je veliko trgovin že prej imelo "predrazprodaje" ipd. Hkrati pa me je v depresijo spravljalo, da so že na drugi dan uradnih razprodaj, ostale samo številke nad L. In potem je recesija? Kar pojdite v bližnji trgovski center in se prepričajte o recesiji pri nas. Še pri paradižniku in začimbah je gužva...

Enkrat drugič pa bom malo pokomentirala moj nočni hobi te dni. Jp, tudi jaz sem podlegla tej čarovniji...branju knjige Petdeset odtenkov sive.

T=)

vse je zgolj zadovoljevanje in maksimalizacija

Ali ste vedeli, da obstaja fobija pred odločanjem? In ne bi se čudila, da imam rahlo obliko le te. Verjetno je vzrok v vse večji izbiri. Vzamimo primer paradižnik. Hočeš kupit paradižnik v kakem hipermarketu. Prideš do police s paradižniki in si v rdeči temi. Češnjev, slovenski, za solato, hruškast, mega, perujski,... in se ti sfuzla. No in kako reševati ta problem modernega sveta, ko je izbira prevelika? Strokovnjaki vidijo dva načina reševanja. Zadovoljevanje in maksimalizacija (ali se samo meni zdi, ali s tem lahko rešuje človek še kaj drugega? Zlasti ženske... ) Pri zadovoljevanju gre za vsakodneven problem, kjer vsak sestavi seznam minimalnih dobrih potreb. Nato pa na tem seznamu poišče tisto prvo možnost, ki zadovoljuje minimum naših potreb. Podobno kot moški izbere najlepšo tekmovalko med misicami oz.tisto ki bi ugodila minimumu. No na drugi strani pa imamo maksimalizacijo, ki verjamem, da je včasih potrebna zlasti v kakih fantazijah. Ampak to nima veze s fobijo, tako da bom ta topic preskočila. Tudi tukaj je treba sestaviti seznam- tokrat ne samo enega. Najprej sestaviti seznam vseh možnosti, nato pa še vsaki izmed možnosti pripisati pluse in minuse. Si predstavljate, da bi se zadovoljevali in nato še maksimizirali ob paradižnikih v supermarketu? Lahko kdo proba, samo priporočam, da raje ne. No, če so vam vsi paradižniki enako vredu,potem mečite kovance ali žrebajte. In to pravijo ti isti strokovnjaki kot prej. No in dejansko stvar ni tako nedolžna. Ker če žrebate ali pri metanju kovanca z rešitvijo niste zadovoljni, potem to pomeni, da odločitev ni prava in vam morda podzavestno ustreza perujski paradižnik bolj kot slovenski. Ta fobija je po mojem mnenju le dokaz, kako je življenje včasih komplicirano. Pa naj gre za izbiro paradižnika, partnerja, sandalov, faksa, prijatelja,...

Torej, paradižnik za solato smo obdelali. Zdaj je na vrsti paprika. No tukaj je izbira še večbarvna, kar lahko olajša samo izbiro ali pa oteži. No pa poglejmo, kaj še lahko izbiro oteži. Kapsaicin. Itak vsi vemo da je to učinkovina v pekočih paprikah, ki jo uporabljamo v Skovilovi lestvici. Matematično dobimo številko na tej lestvici, da vsebnost kapsaicina pomnožimo s 16 in to je to. No in lestvica obsega vrednost od 0 do 16 milijonov skovilov. No in tabasco, ki ga redki pekoči ljubitelji premorejo ima 3000 skovilov. Rekorder je pa nek čili Trinidad Moruga Scorpion, ki šteje 2milijona in še malo čez skovilov. Tega lahko avtomatično črtamo iz solate. Sicer pa že marsikje prodajajo pakirane mix komplete paprik...

Za kumare pa ne bom iskala nasveta, ampak vam bom ga sama izpeljala. Maksimalizacija v tem primeru večrat ni tako okusna, kot bi lahko bila kje drugje. Zato pri meri kumare ni treba pretiravat. Drugje pa kar...pa čeprav samo na jeziku. Ljudje smo naravnani tako, da marsikaj radi slišimo. Čeprav je daleč od resnice.

Sledi čebula? Tu pa nas lahko oči dobesedno pečejo tudi zaradi izbire. Tako kot marsikje drugje v življenju. 

Solata je narejena. Pisana kot je življenje. Četudi kaj ne paše noter, je pač noter.

T =)

vročica kozarca gorčice na vrtni mizi

Košarkaši se sestavljajo in glede na velika in nevelika imena, se Sloveniji obeta nov uspeh pred domačimi navijači in pred Evropo. Wimbeldon je dobil prvega finalista, našega bivšega državljana, ko smo še bili vsi ena država. Naš začasni nedržavljan Kopitar, se je oženil in okronali smo novo mis Slovenije. Čez lužo so spet tekmovali kdo lahko zmaže več vročih psov. In tipu je uspelo popapati 69 vročih hrenovk. Če bi bil ženska, bi lahko dobro zaslužil s kakim biznisom...

No in potem sem bila take volje, da sem morala na portalu prebrati še članek iz erotike. Tokrat o zanimivih stvareh s katerimi so moški občevali (današnja vročina in striženje v frizerskem salonu brez klime, je očitno pustila posledice). Napihljiva blazina (upam, da za enkratno uporabo), sesalec (ah, vsaj prečistil se je-moški seveda), zastava (ziher od Egipta), vrtna miza (drugi dan pa so kake babice tam poker igrale), pločnik (pa je tako nedolžne sive barve), kozarec od gorčice (morda je tipa tekstura zmedla), prometni znak (ziher je bil "high", ker ni glih lahko doseči tako višino), kovinska cev (no, to pa niti ni tako čudno). Hja, in naj kdo reče, da moški niso prave živali. O ženskah pa tak ne smejo pisat, ker je ziher še bolj bizarno. Hja, kdo ve... si raje ne zamišljam.

No in ko sem ponovno prebrala prejšnji odstavek, sem spoznala, da je čas, da ukrenem nekaj glede svojega življenja. Napihljivo blazino bom zmeraj kupovala v zapakirani embalaži (če jo sploh kdaj bom). Uporabljala bom samo sesalce, ki so preveč komplicirani za moške možgane. Če bo ob pločniku trava, bom jo z veseljem gazila, kljub znakom za prepoved. Gorčica bo nekaj časa se jedla samo iz tube. Vrta in stika s kovinskimi cevmi pa tako ali tako nimam. Zaenkrat...

Ignore this post if you are normal.

T=)

reverzibilno in ireverzibilno

Najprej sledi odstavek, ki ga lahko mirno preskočite, ampak moram "ven povedat" drugače se lahko te moje sanje uresničijo. Sanjala sem, da so mi zdravniki napovedali, da bom ohromela in nato sem začela "hrometi". Počasi mi je pojenjala hrbtenica. Mama me je podpirala ob vsakem koraku. Bratovi prijateji so se zaradi mojega stanja odločili, da grejo z mano v kombitaksi namesto v avtobus. Neka stara babica mi je hotela nekaj narediti in me je zgrabila za roko ter izvajala neke gibe na moji podlahti in kar naenkrat je moja prekrvavitev ponorela. Utrip se je povečal in čutila sem kako mi kri šiba po telesu. Niti cestni radar (oni nadležni, ki ti povedo kolko voziš in ti v resnici voziš za 10 manj) ne bi zaznal te hitrosti. Nato pa je kar naenkrat bilo vse mirno. In potem spet. In nato spet mirno. In tako večkrat. Ženska pa je izginila neznano kam. Nato me je mama na invalidskem vozičku peljala na stranišče, ki je bilo iz samih živo rumenih ploščic. No in potem je zazvonila budilka. Svašta res. Ampak najbrž pridejo take čudno sramotne sanje, ki bi jih marsikdo zadržal raje zase, a jaz verjamem, da dokler ne delim tega z drugimi, se lahko uresničijo. Ker ko enkrat nekaj deliš z drugimi potem pač ni več usoda. Ko enkrat nekaj deliš, potem si razdeljevičen in ne moreš povrniti prejšnjega stanja ali ponoviti to stanje. Razdeljevištvo je ireverzibilna reakcija. Puščica samo v eno smer. Basta!

Kateri narod zapravi največ denarja za potovanja? No. Slovenci ziher ne, ker kljub dragim trajektom, kakšen Pag ali Krk ni baš mentionable amount of money. Isto velja za babyevropejc Hrvate, ki kdaj pa kdaj odpotujejo v kako Slovenijo na smučanje. No, če sem že prej govorila o reakcijah, tole je pa primer  reverzibilne reakcije. Mi k njim, oni k nam. In obe reakciji poteka pod drugimi pogoji. Enkrat plus 30 stopinj, drugič pa cca.40 manj. Spet sem zašla v kemijske vode, a ne morem iz svoje kože. Niti rich Arabci ali Američani niso tisti, ki bi največ zapravili za potovanja. Narod s črnimi dežniki (ki jih uporabljajo za senčnike na plus 30) in najnovejšimi fotoaparati z največjo možno bliskavico kljub soncu, so tisti, ki največ zapravijo za svoja potovanja. Hja morda se njim ob vsaki menjavi vlade davki ne zvišajo. Ali pa gre pri njih linearno. Davki gor, plače gor. No, če bi to testirali ali risali regresijsko premico, bi prišlo do eksponentne linearnosti in izjemno dobrega modela. Zdaj pa naj kdo reče, da ne bom nardila izpita. Če verjamemo moji linearni eksponentnosti oz.eksponentni linearnosti, potem je bolje, da se sprijaznim z učnim septembrom.

T=)