Crkljanje Tarzana ob drogu

Med relaksiranjem po spletu sem naletela na en zanimiv članek o kosmatincih. In to ne o štirinožnih, ampak o takih na dveh nogah s še eno vmes. In ja. Beseda je šla o tem, zakaj je dober moški z ljubavnim tepihom. Ogreje te (ker je včasih problem v klet po drva in ker ni nič lepšega, ko se zbudiš zjutraj v objemu-ah -.-); težko mu prideš do kože (tak kot da iščeš dno na seniku...), lahko se pretvarjaš da si Jane in naskočiš Tarzana (samo zvokov ni treba spuščat, da ne bo problemov s sosedi); ko te razpizdi ga samo pocukaš in neha (ker moški imajo nasplošno visoko razvito hiperaglezijo); ne bo ti težil za vsako dlako (obrvi so torej lahko malce zapuščene); je posteljna zverina, a hkrati sredstvo za crkljanje...

In potem je iz kopalnice izstopil foter. Dobro da nima izrazito poraščene konstitucije (moje sanjarjenje o Tarzanih se torej lahko nadaljuje.Ali pa ne.) in da zdaj vem, zakaj se mama pritožuje nad gretjem...

Naj torej verjamem, da je dobro imeti tipa, ki je poraščen? Hm. Vsekakor ne bo težave v oblikovanju vzdevka v postelji (Tarzan). A poraščen gor ali dol! Tudi Tarzan iz Risanke ni imel dlak. A imel je srce in pogum! In dobre pesmi... (nasvet: youtube-Tarzan music) 

Dan reformacije ali Halloween? Amerikanizacija. Namesto da bi bile na blokih izobešene slovenske zastave so me na sprehodu do pokopališča danes strašile buče s strašno neokusnimi frizurami iz slame in obupnim makeup-om. Očitno niso slišale za frizerko ali pa kozmetičarko. Ali pa le nimajo denarja, da bi si ju privoščile. Saj na Kuponko so vedno najde kaka ponudba... Žal pa se lahko zahvalim Trubarju, da danes nismo imeli kisa v solati ob kosilu, ker se je njegovo pomanjkanje prepozno odkrilo. Na Petrolu pa verjamem, da tega ne dobiš...čeprav z nagrobnimi svečami baje dobro služijo (po 1eur so...). In glede na recesijo, televizijo in bučna polja, mi je razumno jasno, zakaj ljudje ne morejo odšteti 20eur za eno ubogo poliestrsko zastavo. In še drog bi bilo treba kupiti...

  
In ker je danes praznik žensk (reformatork, da ne bo pomote...), si bom naredila čaj in prižgala tv.

T=)

Korenjaka je namočil v heroin in zaprl gorčico

Gorčica.V sebi ima sinigrin (če rečem da je to glilkozid bo redko komu kaj bolj jasno) in mirozin (to pa je encim-kot npr. ciklooksigenaza, ki je krivec za ravoj vročine in je tarča Aspirina in še kakega nesteroidnega antirevmatika), ki se v prisotnosti vlage spojita, pri čemer se sprosti eterično gorčično olje, ki zavira razvoj bakterij in pomaga pri čiščenju telesa (boljše kakanje). No in če se slučajno kdo predozira s to rumeno gladko zmesjo, potem pa bo treba začeti z uživanjem heroina, saj po odvajanju od heroina sledi obdobje zaprtja (samo pač prvo se bo moral še navaditi in zdraviti v komuni-a vse za premagovanje prebavnih težav). Al sem narobe stvari povezala? Morda sem le odtavala med predavanji ta teden... čeprav ni bilo govora o zenfu (upam da je to splošni slovenski slengizem in da bo vsem jasno), ampak le o strukurnih lastnosti te čudežne molekule heroina, ki je prvotno služil proti kašlju. Ja, smrekovi vršički so očitno odkritje moderne dobe... in pomagajo. Nastal je povezano nepovezan odstavek. Tako kot pesem Od Beograda do Ljubljane (Taja jo lajka, ker asociira na neaktivne možgane), kjer se vmes prečka Zagreb in ob tem spije flaša vina in seksa ponoči (čeprav etanol zmanjša sposobnost korenjakov). Od gorčice do smrekovih vršičkov preko heroina ob driski in zaprtju. Meni se očitno kisa... ali pa je le krivec velika vsebnost gorčice v omaki za solato, ki so ji po nesreči primešali malo preveč kisa. 

Pred nami je podaljšan vikend, ko bomo prižigali sveče (na Petrolu jih veselo ponujajo za samo en euro) in se ob tem vsaj malo bolj cenili dejstvo, da smo živi. Ko bomo obujali spomine na babico, ki bi ji želeli še kaj povedati. Ko se bomo maskirali, čeprav nismo v Ameriki. Ko bomo jedli kostanje, ki jih uvažajo v Mercator iz Španije in stanejo 10eur/kg (in jaz se trudim s faksom, ko bi s kostanji najbrž več zaslužila-pa še gozd imam korak vstran). Ko bomo nastavljali obraz mrzlim sončnim žarkom. Ko bomo priredili ledeno trgatev. Ko bomo sanjali o potovanju v tujo deželo, po možnosti toplo (npr.Indijo). Ko bomo iskali čas za učenje, a ga ne bomo našli. Ko bomo spet dočakali nov delovni teden. Ko bomo vrteli Od Beograda do Ljubljane in si pesem ob tem zagabili ter končali le z vinom...

In zdaj mi je zadišal zenf! In še kaj iz prvega odstavka bi pasalo- ampak ne kašljam, da bi potrebovala kak antitusik. Pa tudi zaprtja ne rabim... Vina pa imamo doma preveč, da bi dišalo. 

T=)

Piloerektiven vrhunec je prevrnil termometer

Erekcija je zmožnost doseganja in ohranjanja zadostne čvrstosti moškega spolnega uda za uspešen začetek in dokončanje spolnega odnosa. Piloerekcija žal ni zmožnost doseganja in ohranjanja zadostne čvrstosti ženskega spolnega uda za uspešen začetek in dokončanje spolnega odnosa. Erekcija je povečanje in otrdelost penisa zaradi napolnitve kavernoznih prostorov s krvjo. Piloerekcija žal ni razširitev in omočenje vagine zaradi napolnitve kavernoznih prostorov s krvjo. Piloerekcija je le ježenje dlak kot odziv na mraz. Biti piloerektiven ali pa erektiven pa pomeni biti eno. Trd. Samo enkrat zarad mraza, drugič zaradi spolne funkcionalosti. Ampak povsod je v ozadju cirkulacija. Mikro in makro. Hkrati pa se erektiven od piloerektivnega razlikujeta. Eden je zdrav, drugi ne. In glede na medicinsko podprte dokaze, vsi vemo kateri je kaj... Do enega pride nepričakovano in zna biti prav neprijetna situacija, do drugega pa prihaja žal pričakovano, ko termometer pokaže vrhunec, in sitacija je prav tako neprijetna. Ah Taja, kaj si pa ti zdaj povezala... Dajte mi violino in prometni znak, pa bom našla povezavo. Vse namesto učenja.

Zadnje dni se v naši deželi prevračajo avtomobili in vlaki. Meni pa se prevračajo nevroni od groze pred kolokvijem. Ko veš, da ne veš in da ne boš vedel, a se vseeno trudiš. Morda se pa prevrnem pred kolokvijem, da se na njem ne bom mogla... Ampak to bi bil le beg. Čeprav ni izključeno, da bo kmalu led na cesti (jutranji mraz me je prikoval na posteljo) in moja nerodnost se pridružuje temu dejstvu. Uboga ritka!

Sreča ima zmeraj temno stran:
nikoli ne vemo dobro, kje se začne,
in tudi če bi to vedeli,
ne bi vedeli, kje se konča.

Piloerekcija se pa začne, 

ko je temperatura sredice telesa nižja od nastavitvene v hipotalamusu, 

in konča,

 ko se ti dve temperaturi izenačita. 

T=) 

 

Voljne pitanke

Začel se je november. Mesec kratkih dni in dolgih brad. Upam da bodo moških upoštevali in se trudili biti seksi ter tako zmedli ženske, ki bodo zaradi tega bile bolj voljne kot ponavadi. Ker baje nismo (Vir: ženske revije, ki ne lažejo). Sicer pa je tudi vprašanje o kaki voljnosti je tu govora, ampak ne bom razvila bloga na to temo. Vsaj danes ne. Bomo videli, če bo tak boom kot je bil lani ta Moveber... Sicer pa bo zagotovo tako kot lani-tema ob petih popoldne in s tem padec produktivnosti in tavanje misli... Kot danes, ko produktivnost niti prišla ni. Morda je kriv Histamin.

Pitanke. Registriran slovenski izraz ta tkivni bazofilec, ki pa je velika celica intersticijskega veziva in se vpleta v alergijske in vnetne reakcije. Ampak zakaj za vraga Pitanka? Ja, glej ga zlomka, tkivni bazofilec ima še eno ime. Mastocit. Slednjega so mu dali odkritelji nemškega rodu in Mast je po nemško dobesedno pitanje. Make sense? Ko sem odkrila slovensko poimenovanje za tkivnega bazofilca oz. mastocit, sem se sprva le nasmehnila in pomislila, kako smo Slovenci jezikovni Prešerni z liter-liter v flaši Templa. Ampak vzamem nazaj. Pitanka dejansko ima svoj smisel. A ni le Pitanka tak primer. Tega se pa ljudje ne zavedamo... Velikokrat sodimo platnice, brez da bi odprli knjigo. Niso nam všeč nekrepki naslovi na knjigi in knjiga si ne zasluži naše pozornosti. Ali pa so platnice predebele ali pretanke in nas je strah, da bi nam bila pretežka ali pa bi nam v torbi razpadla. Ampak niso nekrepki naslovi brez pomena (kaj če bi krepki tekst raztegnil format in bi manjkala ena črka na koncu?). Niso pretanke platnice brez pomena (pa čeprav kažejo na recesijo). Niso predebele platnice brez pomena (kaj če so noter tudi težji listi in jih tanke platnice ne bi zmogle nositi?). Zato je treba najprej videti notri, da se odločiš o zunanjosti. Najprej je treba preiskati pomen, da bi sodil besedo. Najprej je treba videti in dovoliti drugemu videti v srce, da bi sodil človeka. Treba je sneti sončna očala in dovoliti Pitanki, da pokaže, da nekaj je. Da pokaže, da si zasluži obstajati in biti v našem življenju. Pa četudi zato, da izloča Histamin.

Sicer pa je hrvaška legenda belih strmin dobil sina. Nova generacija Kostelićev bo morala počakati še kakih 17-18 let na Olimpijsko medaljo. A ne dvomim, da jo tamali ne dobi. Bo dedek poskrbel z vojaško disciplino in oče z vojaško voljo... Genom pač raje ne oporekajmo. Tudi Timerlake bo kmalu dobil potomca, tako da bo tudi popscena preskrbljena. Ah ta trideseta, ko začneš baje razmišljat še o reprodukciji... In novo je tudi to, da so po treh letih našli truplo zadnjega pogrešanega s Costa Concordie. In v njem ni bilo več ene same Pitanke...

T=)

Jalapenizacija škorpijona je poplavila avtobus z jabolki

Ker so poplave aktualna tematika (oz.so bile), bom še jaz napisala zgodbico na to temo. 

Nekoč je živel škorpijon (ki seveda ne zna plavati) in dolino v kateri je živel, je zalila voda. Medtem ko se je utapljal je zagledal žabo. Žabo, ki je veselo širila roke in noge (ali pač krake...). Zaklical je na pomoč in jo prosil, da ga na hrbtu prenese na suh bližnji hrib. Žaba mu je rekla, da z veseljem, a mora ji obljubiti, da je ne bo pičil. Škorpijon je seveda, saj gre vendar za njegovo življenje, to brez premisleka obljubil. Kdo pa nebi storil vse, da ne bi umrl. Povzpel se je na njen hrapav in gol hrbet in ona je zaplavala. Na pol poti pa jo je pičil. Umrla je. Tudi on je utonil. A škorpijon je pač škorpijon. Na žalost pa smo ljudje navadni škorpijoni. Naredimo kaj, ker pač moramo. Pičimo, ker pač ne znamo ugristi. Rečemo kaj, ker pač moramo. Naredimo kaj, ker pač ne znamo drugače. Ker nam notranji škorpijon to reče. In ne vemo, zakaj to storimo. Hkrati nam tudi kdo kaj reče ali nas piči in on ne ve, da je sploh naredil kaj narobe. Nas pa peče in nastane dermatitis. Takrat ne smemo pozabiti, da je škorpijon pičil tisto žabo, ker je pač on škorpijon in mi lahko gremo dalje, ker naši kraki še migajo zaradi dovolj aerobnega in anaerobnega metabolizma v tkivih. Škorpijon naj ostane škorpijon, a mi se vsaj potrudimo biti žabe!

In zato sem danes podarila jabolko brezdomcu. A on ni bil škorpijon (vsaj v tistem trenutku...). Njegovi beli zobje so se tako zasijali, da mi veter ni prišel do kosti (čeprav je morda za toploto kriv feferon na mehiški pici, ki me je dobesedno jalapeniziral danes. A naj se pomirim-temperature bodo le še bolj padle. Morda pa nabavim vložene feferone... Padle bodo pa tudi cene goriva, soseda na stopnicah in moje učne sposobnosti. Če ne jutri, pa v prihodnjih dneh...

Sicer pa se je začel nov teden. Želim si, da bi bila čim manj škorpijonasta in da bi mi pri tem družbo delale žabe. In tako sem razvila še eno svojo miselno teorijo-tokrat o škorpijonu (in ne o seksu... :P). To pa dela novica o luni v škorpijonu, ki sem jo prebrala na mestnem avtobusu številka 13. Škorpijon je pač škorpijon.

T=)

Hipoksična doza za seks

Spet je nedelja. Spet je jutri ponedeljek. Zadnji oktobrski teden. Za veliko mladine teden krompirjevih počitnic. Za veliko medicinskih sester nov delovni teden. Za veliko starejše mladine nov teden predavanj in prehranjevanja na bone. Marsikdo si želi pozabiti na ta vikend. Nekdo je izgubil tekmo, nekdo hrčka, nekdo zaupanje. Ampak, ali ni v vsaki stvari tudi kaj dobrega? Ni poraz zmaga za osebnost? Ni hrček moral oditi, ker bi drugače preveč trpel? Ni izgubljeno zaupanje razlog za iskanje novega? Nova tekma, spomin na hrčka in upanje, ki rodi zaupanje.

Poppers. Sliši se kakor znamka za kak Cornflakes. Ampak konsistenca Poppersa ni trda. Niti malo... Gre za izdelek, ki ni v kartonski, ampak v stekleni embalaži s pokrovčkom, ki se enostavno odvije. Tudi zaužitje je preprosto in hitro: par vdihov in naša pljuča so polna. Steklenička pa se nato pospravi nazaj v žep. No in zakaj gre? Gre za nekaj, kar lahko kupiš v erotični trgovini (olepšan izraz za ustanovo kot je npr. Venera shop) in ne potrebuješ vez med dilerji. Velja, da je ta amil nitrit substanca, ki naj bi bila prvotno namenjena učvrstitvi ali podaljšanju erekcije, okrepitivi orgazma, pri "pasivnem partnerju" (zlasti če gre za dva moška) v analnem odnosu sprošča mišice in zmanjša bolečino ter tako veča užitek. Torej več in daljši seks, po domače... No in zdaj k bolj neprijetnim stranskim učinkom, ker pač seks ni to (z izjemami seveda). Žal večina inhalira zaradi halucinacij, ki jih povzroči nekontrolirana raba tega poppersa, in ne zaradi fikcije povečanja dejanskih bioloških potreb. No in potem jih to pripelje v bolnico. Diagnoza: zastrupitev z znaki hipoksije zaradi predoziranja z nitriti, ki je v telesu povzročila pomanjkanje funkcionalnega hemoglobina. Njegov prijatelj pa je imel okvarjen NADH-methemoglobin-reduktazni encimski sistem in je doživel zadušitev ob hkratnem zastoju srca (morda si je slednje želel zaradi užitka med seksom, a glede na dozo, ni seksal...). Nasvet? Raje rolajte travo, kot da bi vdihavali kake lahkodostopne substance kot je poppers, ker fiziologija pljuč potrebuje veliko več trave, kot nitritov ali podobnih oksidantov, da vas spravi v subjekt obiska za prvi november. In naj ne bo izgorovor: vse za dober seks! (sli pa: ni časa za rolanje ali motanje!)

Ker je bil prejšnji odstavek res dolg, bom raje zaključila, ker je ziher kdo nehal brat. Ko me vsaj ne bi zanimal drobni tisk... a včasih je to tisto, zaradi česa ti kaj uspe (se tolažim in opravičujem svoje zabijanje časa za neumnosti). In spet so na vrsti Talenti. Od jutri v belem, danes pa z mikrofonom. In spet zabijam čas...

T=)

Pomežik jagodne rolade pijanemu koketu

Danes je mimo mene tekel moški brez rok. Ampak tekel je kakor, da si je v sorodu s Petro Majdič. Elegantno me je obtekel in se mi celo opravičil (še zdaj me zanima zakaj-ker se je ne glede na vse znašel?). Danes sem pri kosilu sedela tik ob babici, ki je ob sebi imela invalidnega vnuka, ki je kljub temu da sta mu roki bežali sem in tja, na vilico zajel vsak koket in krompirček posebej samo zato, da bi se lahko na koncu posladkal še s tisto jagodno rolado. Pomežiknila sem mu. Nasmehnil se je in za trenutek pozabil, da je zgrešil še en koket. Danes sem pomagala čez cesto gospodu, ki je imel poviti obe očesi zaradi operacije. Rekel mi je, da bo verjetno potreboval psa in palico v prihodnje, saj ga čaka življenje v temi. Kot da bi začutil, da mi je neprijetno, mi je rekel, da vsaj hodi lahko. In da bo vedno hodil naprej. Ne glede na vse... Prejšnji trije dogodki niso izmišljeni. Pride tak dan. 

Zdaj pa malo nekaj poučnega... Z izjemo nekaterih neprijetnih bolezni (zlasti tista z živalskim imenom), je dandanes možno kupiti tablete za vse. Sicer je za katero škatlo potreben še zelenobel papir, a dobi se. In tako obstaja tudi zadevica, ki zdravi zasvojenost z alkoholom. Antabus se reče temu alkohollekadolu. Vsebuje pa t.i. Disulfiram (tetraetiltiuramsulfid-if no one cares I had to add this podatek). Mehanizem delovanja zdravila najbrž ne zanima veliko množico, zato je dovolj le to, da vpliva na presnovo etanola in že ob manjših količinah alkohola bo Antabus sprožil slabost, mrazenje, tudi glavobol. A na žalost je za dajanje Antabusa potreben poostren nadzor pri jemanju in terapija zaradi narave alkoholizma velikokrat ni uspešna, ker pač alkoholik je več kot le gripa in se spet vpletejo možgani. Škoda... bi bilo manj zlorab, pretepov in hipoglikemičnih smrti brezdomcev... Oh well. Zvenim kot lekarnarka-bognedaj.

Včeraj so se vijolice odpravile na obisk k modrim vragom. In v devetdesetih minutah je vijolični raj postal moder in modri pekel vijoličen. Ampak iskreno, pričakovanja so bila prevelika. Tako nas, da bi Maribor zmagal ali remiziral, kot tudi Angležev po številu golov. Včeraj jim enostavno ni bilo dovolj... In to je trajalo 90 minut. Včasih pa je dovolj le trenutek. Včasih je dovolj le pomežik, da tečeš dalje. Včasih je dovolj le padec, da oslepiš in ostaneš sam na semaforju. A tudi takrat je okus jagodne rolade dovolj, da stopiš iz teme.

T=)

Glista je izbrala ohlajen sendvič

Če bi lahko izbirali. Sendvič (v originalu Ham Sandwich-ampak da ne bodo vegeterjanci diskriminirani, bo v mojem blogu le sendvič) ali večna sreča (po priredbah tudi življenje)? Stara logična uganka se reši z izbiro sendviča. Ker nič ni bolje kot večna sreča, sendvič je bolje kot nič. Torej je sendvič bolje kot večna sreča. Morda pa je ta logična uganka le en namig, da nehamo iskati idealnost življenja. Da je lahko sendvič namazan s plesnivim sirovim namazom in vsebuje salamo, ki visi na enem koncu za 1 cm, na drugem pa za 2. In da včasih slepo verjamemo, da zato ni dovolj dober. Da hočemo takega, ki bo namazan z margarino z Omega 3 in bodo notri salame z radijem 2,5cm, izrezane s pomočjo šestila. Da želimo nekaj takega, kar mu rečemo večna sreča, a pri tem sploh ne znamo definirati besedo sreča. Mah ta filozofija matematične logike... in sledimo ji. Sledimo ji, ker se ob tem počutimo varno in imamo občutek, da ne ravnamo narobe (ne rečem, da mislimo da imamo prav). Ker zakaj bi izbrali nekaj, kjer je kaj plesnivega... bo trpel naš GIT. Ampak ob tem je treba pomislit na razvitje kakih protiteles, ki bi sicer lahko za večno zaspala-ob naslednji okužbi pa bi nas pobralo... ah ti, higienska hipoteza (dejansko je to medicinski termin, da ne bo pomote)!

Osnovna teza zgornjega odstavka ni posledica moje neizvirnosti ali kaj v tej smeri. Zgolj sledim na predavanjih...enkrat za spremembo. In malo razmišljam...enkrat ne za spremembo.

Včeraj je preostanek Slovenije dobil svoje župane-končno ne bo več plakatov na vsaki njivi. Gliste dokazujejo, da dajejo moški prednost seksu pred hrano-čeprav vem, da na "dostavo" tako dolgo čakaš zaradi moških... in glede na to, da znanstveniki moške možgane identificirajo z glistami, naj nam Bog pomaga. Malo čudno sicer...prej bi rekla, da je obratno-pa brez zamere drage sospolnjakinje-obstaja ta izraz?(ah ta 24ur.com...). Ohladilo se bo (čeprav se je moj čaj že danes zjutraj...verjetno ni edini). Za več info pa kaka vremenska stran...

Zaradi sendviča na začetku me je pa zdaj prijelo, da si grem naredit enega totalno nesimetrično nepopolnega. V znak podpore ljudskih zablod in možganov, ki so slabši kot pri glistah-ne glede na spol. Radi bi se le spuzali do tiste večne sreče...In ob tem ne vidimo lepote tistega sendviča. Čeprav na koncu, ko si v puščavi, te drek briga za večno srečo. Le dojeti je treba slednje....

T=)

Čvrsto, z najlonom in ob reki.

Prvo so izumili v 15.stoletju. Prašičja stuktura nataknjena na bambusovo stojalo. In potem jo je zamenjala konjska struktura. Najbolj moderne pa puranja. No in potem se je rodil Addis (ne tisti ki all day dreama in seksa) in je zadevo izklesal. Naredil ga je čvrstega in močnega. Gor pa je še vedno bila svinjska glavica. Ampak, zdaj je vsaj zadeva postala bolj trda. Saj tako kot vedno. Čez čas s pomočjo zunanjih mediatorjev marsikaj otrdi. No in potem so stvarci nataknili najlon, da so dosegli večji užitek med samim dejanjem. Real pleasure efekt je bil dosežen po besedah 20 prostovoljcev. Moških in žensk... In začuda tudi brez Durexovih novih, ki v resnici sploh niso novi, ker so v Dm že kar nekaj časa. No in danes lahko v tem istem Dm kupiš tudi električne. Pa še v akciji so. In ta odstavek je zgolj posledica pogovora v jutranjem ljubljanskem dežnem sprehodu z dvema kolegama, ki sta se pogovarjala o zobnih ščetkah. In nato sem pogooglala in spoznala, da je tudi to higensko in skrbno oblikovano in izklesano orodje precej skomercializirano. Moja mama svetuje, da ga uporabljate čim več. Tako kot vse čvrste stvari... Bodisi v mislih, bodisi električne, bodisi svinjske (tu tvegate infekcijo), bodisi konjske (tu pa tvegate brco v rit).

Ljudje bi v življenju radi morje, a mislimo, da smo prestari, da bi tekli za reko. Ja kako potem priti do morja? Vlak tja več ne vozi, avtobus je poln, avta nimamo in nogo imamo v gipsu. Predlog? Redbull in krila? Kaj pa če enostavno zapremo oči in za trenutek ustavimo čas in se vležemo na plažo in se zakotalimo po njej, pa čeprav ni peščena... Morje je vedno dosegljivo. Samo videti je treba. Tako kot takrat, ko smo tekli za reko, ker smo jo hoteli prehiteti in smo videli na prvem ovinku konec. In za ovinkom nismo nehali teči. Tudi reka ni. Že na naslednjem ovinku smo ga spet videli. Nikoli obupali, ker nismo opazili skal in ovir. Videli smo konec reke. Vedno. Videli smo tisto morje. Zdaj pa kompliciramo... 

Spet je vikend volitev, čeprav marsikje ne. Spet je vikend lepega vremena, čeprav marsikje ne. Spet je kje boksarski dvoboj, čeprav marsikje nje. Spet je petek. Spet smo doma in spet bo goveja juha.

T=)

Sanje o forenzičnem kirurgu na napačnem avtobusu

Občutek, ko nisi znal cenit trenutkov. Občutek, ko smrt trka na vrata bližnjega in ne moreš pustiti vrata zaklenjena, kot si jih pustil takrat, ko ni bilo trkanja. Občutek, ko vsedeš na napačni avtobus. Občutek, ko spregledaš pravilen odgovor. Občutek, ko zavračaš svoja lastna načela zaradi opiatov-OH substituiranih. Občutek, ko se kuhaš na vlaku. Občutek, ko nisi pripravljen. Občutek, ko se spomniš, da je žvečilni v levem žepu usnjene jakne. Občutek, ko ne spremljaš slovenske politike. Občutek, ko sediš pred Cankarjevim domom, kjer te je ogovoril brezdomec, in se odločiš napisati pesem, čeprav misliš, da Cankar ni bil pesnik.

Užitek je
ko spoznaš da je.

Užitek je

ko nekomu podariš 50 centov za sendvič.

Užitek je

ko ti neznanec zaželi prijeten dan in srečo.

Užitek je

ko vdihneš zrak.

Užitek je

ko se zaveš da je.

In potem te preplavi občutek, da si zanič pesnik in pobegneš s kraja navdiha. Pri tem pa ubogaš svoj Garmin. In potem se sprašuješ. Kako vemo, da smo na določenem mestu in se nato odpravimo na drug konec mesta in si to zapomnimo? Kako in zakaj imamo v možganih Človeški GPS? Garmin, ki velikokrat ne preračunava, ampak nas zažene nekam, da se potem tolčemo po glavi zaradi tega... In če bi kdo rad vedel, kaj je namen prvih treh povedi, naj vpraša kakega študenta medicine ali kaj v tej smeri. Slednji mu ne bo znal odgovoriti, ker je letošnja Nobelova nagrada zagotovo manj odmevna novica od škandala Bratušek ali od tega da je danes v spet kak žur? Ah mi in naša majhna država najboljših sosedov...  Še čez dve hiši več ne vidimo. Moja mama si npr. raje pomaga z mojim GPS (in še marsikdo)-zasti na parkirišču šoping centra, ko išče avto... Je pa vsaj dokaz, da ne more brez mene. Skratka, Nobelova nagrada za GPS je letos na področju medicine. Za več info uporabi google in razvijaj svoj Hippocampus. So pa možgani itak področje, ki me je od nekdaj zanimalo (verjetno si del mene še vedno želi biti forenzični nevrokirurg-kot v filmih). Toliko neraziskanega, toliko delčkov in toliko krivulj. Toliko krivulj, a vedno izberemo hrbtenjačo. Možganov nas je strah...  Ampak krivulje so posebne. Za krivulje ne potrebuješ vinjeto in v krivuljah ni omejitev. Samo znajti se je treba. In vsaka nova je lažja toliko, da Vinjete ni treba kupiti, ker jo zadaneš v nagradni igri na fb, kjer lahko dobiš tudi stoineno drugo zadevo. Ampak o tem (čeprav ne vem o čem,ker sem se zgubla v krivulji), ko bo zunaj deževalo...make sense? Saj vem da ne. Ampak bila sem samo cel dan na faksu.

T=) 

Vinjeta za življenje

Zakaj nekateri živimo v Tibetu, drugi pa v Sloveniji? Zakaj nekateri upoštevamo tibetanski pregovor:kadar imaš na voljo dve poti, izberi težjo, drugi pa le kupijo letno vinjeto in vozijo avtocesto življenja-brez ovinkov in ovir. Zakaj ljudje ne upoštevajo tibetanskih pregovorov (in niti slovenskega o muji in čevlju), ampak trmasto ubogajo DARS in vsako leto kupijo vinjeto? Zato ker je tako lažje. Veliko je celo takih, ki niti ročnega menjalnika nimajo. Ampak, ali ni včasih večje veselje zvoziti ovinek tako, da zmanjšas prestavo in stisneš na kuplungo? Slepci smo. Večina vozi ravno s prižgano glasbo, da odlopijo. Večina bežiod samega sebe k edinemu cilju-postelji, ki ji je mama navlekla svežo posteljnino. In tako iz dneva v dan. Je vzrok strah? Ali beg? Beg v vato. Beg v nekaj, kar je toplo kakor postelja. A verjemite, lepše je spati v bambusovi koči na tleh, kakor v domači postelji. Takrat si na tleh, a zadovoljen. Zadovoljen, ker nisi obupal vzpona po Tibetanskem gozdu in ker si sam prišel do tega spoznanja. Do spoznanja, da noga z večjim veseljem leže v čevelj, če ga obuješ brez žlice. In od tega, da tudi ko te je dobil snežni vihar in ti je pospešil termogenezo, nisi obupal. Da si tudi, ko so te napadle sulice nekega plemena, zmogel dalje. Da tudi, ko je tvoj prijatelj zvil gleženj, nisi obupal in si mu pomagal priti do tiste bambusove koče, ker je on tebi stal ob strani, ko si izgubil oba starša.

Iz ene serije v drugo. Tako da danes ne bo o zunanjem svetu,

Ampak zdaj pišem spet. Fringe. Fringe. Fringe. Tokratna odvisnost je izrazito medicinskofantastične narave. Slovenski prevod (torej sklepam da je že kdaj bila na tv) je Na robu znanosti in po prvih treh epizodah ugotavljam, da je meja med znanostjo in fantastiko res prozorna. Včasih ne veš kaj je res in kaj ne. Čeprav sem prvi dve epizodi doživela povsem drugače. Kot zgodbo žrtvovanja za ljubezen, ki se je izkazala za izkoriščanje in FBI prevaro. Potem pa je kmalu dobila trd in realističen epilog. Smo ljudje včasih res slepi, ko nam igrajo metulji ario Time to say goodbye v želodcu? A kmalu so te moje prebilske zamenjali znanstveni vložki, kjer sem zaradi lastnega faksa vliko stvari štekala. Kaj je etil in podobno. Ampak, ali je moj cilj vedeti, kaj je etil ali vedeti, kako ... Serija je definitvno brainsucker kategorija (to je moj invent kategorije). In ni veliko akcije, a je dovolj; ni veliko seksa, a je nekaj; ni veliko žensk, a glavna igralka je; ni veliko smeha, a nekaj verjetno bo. Moški so pa pametni in dobri hkrat. Čeprav topless še ni bil noben.

T=)

Seks in krava, ki je sama dala mleko

FWB. FWB. FWB. FWB. FWB. FWB. FWB. FWB. FWB. FWB.

Francoska manjšina v Belgiji (Fédération Wallonie-Bruxelles). Feinwerkbau (nemška firma za strelno orožje). Fort Walton Beach (mesto na Floridi), Borza v Frankfurtu (Frankfurter Wertpapierbörse). In najpomembnejše: PPO po slovensko. Prijatelja pod odejo (kdo je legaliziral ta izraz kot ustrezen prevod Friends with benefits si pa zasluži Prešernovo nagrado). Pa najde se še kak drug prevod in najbolj slikovit je Prijatelja za seks. Direktno in jasno. Ker jaz imam benefit tudi od kolegov na faksu, ki mi kdaj kake zapiske posodijo in za to ne potrebujem kondomov... No in ta FWB se mi zdi nadvse razumne narave. Vsak ima potrebe, kajne? Čeprav Wikihow razlaga, da je za izbiro potrebno tudi ustrezat kriteriju privlačnosti in ali te lahko prijatelj privlači do te mere, da bi ga podrl v garderobi Modiane? Mah, kaj sploh je privlačnost? Moraš pa tudi biti karakter za take reči. Vsaj jaz tako mislim. Seks brez ljubezni je verjetno kakor krava, ki da sama mleko. In potem sem zgooglala, da obstajajo tudi take (samomolzače?). There goes moja primerjava ali komparacija. Kaj vse dela večerni mraz v mojih mislih? Ko pa sem lena, da gretje uštimam... Saj jutri bo bolj toplo... Sicer pa pojav FWB še ne polni ženske revije in niti avtobusnih novic. Hm, should I search, write or try? I am going to skip second today from now on... da ne izgubim resnih imaginarnih bralcev.

Kako so nekateri dobili župana, drugi še ene volitve, na katerih bodo le tisti, ki imajo mastne veze, šteli glasovnice-za masten denar. Iz gostilne je izpadel Anže (ker tak piše na internetu in ker baje gre v tretje rado). Pred Rutarjem v Mariborju je bilo zjutraj free pivo (tudi v mojem hladilniku bi znalo bit). In mediji nekaj pišejo o naši Alenkici, ampak se poglabljam v te vode... Tudi fake župnik (oni igralec v Sedmih nebesih...) v prostem času zlorablja mlada dekleta. At least he is famous...

Modrost javnega wc-ja: V življenju sočloveka se ni treba boriti za mesto. Da nam tisti, ki nas v življenju res potrebuje, da mesto sam. Da pa je včasih potrebno dovoliti, da nam kdo da mesto in da je včasih treba vojna (ne le bitka) za to isto mesto, pa me uči vse razen javnega wc.

T=)

Instant življenje med rjuhami

INSTANT. Instantno. Instanten. Instantna.

Zakaj si ljudje želimo instantno življenje? Instant juha je poceni in okusna. Instant kave ni treba kuhati, samo z vodo jo poliješ. Instant riž se pripravi dvakrat hitreje. Za instant internet ne potrebuješ modema. Pri psihiatru dobiš instant nasvet. V politiki je vse več instant strank. In na žalost si večina želi skozi življenje po instant poti. Danes problem, jutri instantno izgine. Ko nas boli levi mezinec (ker smo priprli vrata), bi radi, da bolečina instantno mine. Ko nas poškrampa mačka bi radi, da praska z enim namazom mazila instantno izgine. Ko posadimo paradižnik, bi radi jutri že imeli solato, začinjeno z bučnim oljem in soljo. Ljubimo fikcijo instantnega reševanja težav. Res ljubimo. Celo zahtevamo. Od mame da bo instantno darežljiva. Od psa da bo instantno ubogal naše ukaze. Od fanta ali punce da bo za nas popolna (ker o celokupni popolnosti zelo dvomim). Od babice da bo kosilo na mizi takoj ko pokličemo... 

A življenje NI instant. Življenje NE SME biti instant. Ljudje nismo sintetizirani iz E-jev kakor je kremna špargljeva juha. Čeprav večina to verjame in zagovarja. Včasih je užitek gledati paradižnik kako postaja vsak dan bolj rdeč. Včasih je užitek prijeti mikser in zmiksati šparglje v juho, ker njih to žgečka. Včasih je užitek ko obiščeš babico v bolnici in ji ti prineseš kosilo. Včasih je užitek ko ima punca zlomljeno nogo in se skupaj crkljata v postelji, ker ne more na pilates. A tega včasih žal ne vidimo, ker težimo k netežavam in pozabimo na rešitve... zapletla? Saj ne vem, kaj bi rada povedala. Želim si, da ne bi vedno miksala tiste šparglje in bi le odprla vrečko ter prelila z vodo...ali pa da bi bila glavna junakinja filma Kako ugrabiti nevesto.

Janković bo zgleda postavil Ikeo (če gre verjeti meritvi javnega mnenja), vreme bo v naslednjih dneh pod dvajset in nad deset (če gre verjeti Agenciji za okolje), na Bledu lahko poješ tudi fit kremšnito (če gre verjeti reklami), večina Slovencev ne skače med rjuhe s prijatelji (če gre verjeti neki anketi) in obožujem ex-yu rok dneve doživljam (če gre verjeti moji history na youtube).

P.S. Naslov ima namen pritegniti bralca.

T=)

Kakovost trdega stola je testiral kinderjajček

Kakovost življenja. Gre za merljivo količino. Merimo jo s vprašalniki (npr. SF-36, ki je splošni ali pa kak specifičen, recimo AIMS), ki so iz domen. In o tem izveš na prvi dan faksa. Ampak dejanskega vprašalnika ti nekako ne pokažejo. In potem se človek vpraša, ali je njegovo življenje kakovostno? Ampak ker je vprašanje tako klišejsko, lahko dam le klišejski zamolk. Je kakovost beseda, ki meri življenje posameznika? Je kakovost motiv za spremembo? Je kakovost volja za nadaljevanje? Je kakovost sploh relevantna, če ima kdo shizofrenijo (kar bi bila odlična tema za magistrsko...)? Je kakovost ob vsaki uri dneva merljiva? Je kakovost tema za debato? Je kakovost upanje za življenje? No in potem je bil en slajd na predavanju, ki je razlagal o tem, kako je lahko kakovost življenja slabša od smrti... Pa reči, da smo lahko srečni, da smo živi. Če je še v minus... Vse je minus in plus. Spin elektrona. Znak na kalkulatorju. Kakovost življenja. Počutje ob 14.00. Izgled dohodkov. Gumb na masažnem stolu. 

In potem pridemo do pojma zanesljivost in veljavnost testa ter s tem zamrejo vsi moji prebliski...

Za mano (in vsem v istem časovnem pasu) je 3/4 dneva imenovanega prvi oktober. In ja. 1/4 je minila na trdem stolu krute realnosti. 1/4 v sanjarjenju. 1/4 v trdnem spancu z vmesnim dvigom zaradi fizioloških potreb. Oktober je dober, pravijo. Sicer ne vem kdo, ampak verjetno v Mercatorju ali kakem potrošniškem kampusu. Verjamem v to? Niti malo. Ampak dokler ga ne preživim, verjetno ne bom vedela... Prvega sem izvedela le to, da spadam v generacijo, ki je odpirala kinderjajčka in sestavljala vrtavke v njih. Zakaj se tega ne spomnim in imam v glavi le medvedke in druge živali, ki so izvirale iz rumenih kapsul? Oh, kje so časi, ko je bil današnji dan prvi september.

Da bo kakovost 0.0001 večja od smrti grem pod tuš, ker me srbi palec na desni nogi.

T=)